6. 5. 2021, 11:13

Nova raziskava: naši možgani potrebujejo odmor med sestanki

profimedia

Microsoft je predstavil novo raziskavo, ki odkriva pomen premorov med sestanki za preprečevanje stresa, dobro počutje in zbrano delo. Raziskava dopolnjuje ugotovitve iz poročila Work Trend Index, ki je pokazalo, da se čas, ki ga preživimo na delovnih sestankih, vztrajno povečuje. Povprečni sestanki so se tako v lanskem letu podaljšali za 10 minut, na skupno 45 minut, posebej obremenjujoči in stresni pa so zaporedni sestanki brez vmesnih odmorov.

 

Premori med sestanki preprečujejo kopičenje stresa

Raziskovalci so pri opazovanju udeležencev, ki so dve uri prisostvovali na sestankih brez premorov, zabeležili postopno naraščanje povprečne ravni t. i. beta valov, ki nakazujejo na pojav stresa. Z drugimi besedami: stres se je kopičil.
 
Ko so udeležencem omogočili premor z meditacijo, se je dejavnost teh valov zmanjšala, udeleženci pa so se naslednjega sestanka lahko udeležili bolj sproščeni. Prav tako je bila raven beta valov med štirimi sestanki bolj enakomerna, kar pomeni, da ni prihajalo do kopičenja stresa.

Zaporedni sestanki lahko zmanjšajo zbranost in vključenost

Ko so udeleženci med sestanki imeli na voljo premore z meditacijo, so možganski vzorci pokazali pozitivne ravni t. i. sprednje alfa simetrije, ki nakazuje na višjo vključenost. Brez premorov so bile te ravni negativne, kar pomeni, da so bili udeleženci bolj zaprti vase in so manj sodelovali. Premori med sestanki niso pomembni zgolj za dobro počutje, temveč tudi za zbrano in storilno delo.

Preklapljanje med sestanki je lahko vir stresa

Pri udeležencih, ki niso imeli na voljo premorov, so raziskovalci prav tako ugotovili, da je skok v ravni stresa povzročilo že samo preklapljanje med različnimi sestanki. Pri udeležencih, ki so imeli med sestanki čas za premor, je bil začetek naslednjega sestanka mnogo bolj prijazen in tekoč.
   
»Naša raziskava kaže, da so premori pomembni – ne zgolj zato, ker smo z njimi na koncu dneva manj izčrpani, temveč ker dejansko izboljšajo našo sposobnost, da se osredotočimo in sodelujemo na sestankih,« je povedal Michael Bohan, višji direktor Microsoftove skupine Human Factor Engineering, ki je nadzirala projekt.

V raziskavi, ki jo je izvedel Microsoftov laboratorij Human Factors Lab, je sodelovalo 14 prostovoljcev, katerih počutje so spremljali z elektroencefalogramom. Ugotovitve je Microsoft že uporabil pri razvoju rešitve Outlook, ki posameznikom ali organizacijam omogoča, da privzeto skrajšajo sestanke v orodju Microsoft Teams za 5, 10 ali 15 minut in tako zagotovijo čas za premor med sestanki.

»Zaporedni sestanki, ki so postali pravilo v zadnjih 12 mesecih, preprosto niso vzdržni,« je povedal Jared Spataro, poslovni podpredsednik za Microsoft 365. »Orodji Outlook in Microsoft Teams uporabljajo milijoni ljudi po svetu in že ta mala sprememba lahko strankam pomaga razviti nove kulturne norme in izboljšati počutje vseh.«

Poročilo Work Trend Index

Raziskava dopolnjuje ugotovitve iz poročila Work Trend Index o spremembah v načinih dela, ki jih je prineslo leto 2020. Poročilo je med drugim pokazalo, da se je povprečno število sestankov in klepetov v lanskem letu močno povečalo. V obdobju med februarjem 2020 in februarjem 2021 je tako Microsoft v okolju Microsoft 365 zabeležil:

  • Več kot dvakratno povečanja časa, ki ga uporabniki preživijo na sestankih v orodju Microsoft Teams. Rast se z izjemo prazničnega obdobja v decembru še naprej nadaljuje.
  • Poprečen sestanek traja 10 minut dlje, in sicer 45 minut.
  • Povprečen uporabnik orodja Microsoft Teams v delovnem tednu sodeluje v 45 odstotkih več klepetov. Za 42 odstotkov se je povečalo tudi število klepetov po koncu običajnega delovnega časa.
  • Skupno število e-poštnih sporočil, ki so bila februarja 2021 dostavljena poslovnim in izobraževalnim strankam prek rešitve Microsoft Exchange Online, je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višje za kar 40,6 milijarde sporočil.
    50 odstotkov uporabnikov se odzove na klepet v orodju Microsoft Teams prej kot v petih minutah. Odzivni čas se v primerjavi z lanskim letom ni spremenil, kar kaže, da so se intenzivnost delovnega dneva in pričakovanja od zaposlenih občutno povečala.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel