Pandemija je spremenila vrednote Slovencev pri delu, sedaj na prvem mestu ni več dobra plača, ampak ...

Po raziskavi o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti, ki sta jo v Sloveniji izvedla zaposlitveni portal MojeDelo.com in družba Boston Consulting Group, so Slovenci v letu 2020 na prvo mesto vrednot postavili dober odnos s sodelavci, kar se še v prejšnji raziskavi leta 2018 ni pojavilo na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot. Ravno tako med prvimi desetimi prioritetami ni bilo vrednote usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, ta vrednota se je v letu 2020 povzpela na drugo mesto.

Sledil je dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvijanje veščin. Slednje sicer Slovencem ostaja pomembnejše kot udeležencem raziskave na globalni ravni, kjer opažajo, da pomembnost pridobivanja tovrstnih veščin upada.

"Presenetljivo bi bilo, če se prioritete glede na gospodarsko in eksistencialno krizo, ki smo jo vsi doživeli, ne bi spremenile," je povedala izvršna direktorica in partnerica v Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen. "Med pandemijo so ljudje veseli zaposlitve in stabilnega dohodka. Hkrati ostajajo pomembni odnosi in uravnoteženost življenja. Delodajalci morajo zagotoviti, da bodo te mehkejše potrebe izpolnjene tudi pri delu na daljavo," je dodala.

V primerjavi z odgovori na globalni ravni sta Slovencem manj pomembna varnost delovnega mesta in občutek, da so na delovnem mestu cenjeni. Za Slovence je manj pomembna tudi finančna kompenzacija, uvrstili so jo na osmo mesto, na svetovni ravni je na četrtem.

Slovenci v nasprotju z globalnim povprečjem finančno stabilnost delodajalca postavljajo pred lastno finančno kompenzacijo. Pri Slovencih se ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlačnost panoge ne pojavljajo več med desetimi najbolj zaželenimi vrednotami. Prav tako Slovencem ni več tako pomembno, da jim delovne naloge predstavljajo izziv, da je njihova služba raznolika in da imajo dovolj plačanega dopusta.

Aktivizem v povezavi z okoljsko in družbeno problematiko na globalni ravni že spreminja delovna mesta ter odnose med zaposlenimi in njihovimi podjetji.

V raziskavi so ugotovili, da na globalni ravni pri 69,6 odstotka vprašanih v zadnjih letih narašča pomen odgovornosti do okolja in bi pri iskanju zaposlitve zavrnili podjetja, ki niso v skladu z njihovimi vrednotami do okolja (52 odstotkov).

V Sloveniji pomembnost okoljskim vprašanjem pripisuje 59 odstotkov vprašanih, med mladimi pod 30 let je takšnih 58 odstotkov. Pri iskanju zaposlitve bi 42 odstotkov Slovencev zavrnilo podjetje, ki ni v skladu z njihovimi vrednotami o okoljski odgovornosti, pri mladih je ta odstotek nižji, in sicer 33 odstotkov.

Anketirani večji pomen pripisujejo tudi vprašanjem raznolikosti in vključenosti, ki jih odpirajo družbena gibanja, kot sta MeToo ali BlackLivesMatter. 68,7 odstotka vprašanih je zatrdilo, da sta družbena raznolikost in vključenost za njih postali bolj pomembna tema v zadnjem letu, 51,4 odstotka bi jih zavrnila delovno mesto, ki na tem področju ni v skladu z njihovimi prepričanji. Pri Slovencih je ta tema skorajda enako pomembna (67 odstotkov), pri iskanju zaposlitve bi skoraj polovica Slovencev (48 odstotkov) izključila podjetje, ki ne upošteva raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu. Med mladimi bi zaradi tega delo zavrnilo 41 odstotkov vprašanih.

Raziskava je pokazala tudi, da na globalni ravni po koncu pandemije 89 odstotkov udeležencev pričakuje možnosti kombiniranja fleksibilnega in stalnega delovnika, pri Slovencih je ta odstotek nižji, in sicer 72 odstotkov.

Takšen delovnik preferirajo predvsem zaposleni na delovnih mestih s področja digitalizacije in avtomatizacije, kadrovanja, administracije in tajništva ter IT- tehnologij. Prav tako se je kombinacija dela na daljavo in na lokaciji podjetja izkazala kot najbolj zaželen način dela pri 72 odstotkih Slovencev, toda le 27 odstotkov jih je tako delalo med pandemijo.

Raziskava je pokazala, da je imela pandemija velik vpliv na delovno okolje v vseh dejavnostih in delovnih mestih. Močno se je povečala uporaba digitalnih orodij in fleksibilnost opravljanja dela. Sodelujoči so kot največjo negativno spremembo izpostavili poslabšanje počutja. Pri tem so Slovenci na splošno zaznali večje poslabšanje stanja na delovnih mestih kot na globalni ravni. Največje poslabšanje počutja je bilo pri nas med zaposlenimi v pravu, socialni oskrbi in storitvenem sektorju.

Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa se je tako v Sloveniji kot v svetu zmanjšalo sodelovanje v ekipah, porušilo se je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, poslabšala se je tudi kakovost vodenja.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord