Polovica v Veliki Britaniji živečih Slovencev svoj status že uredila

Slovenci po Brexitu

27. 1. 2020, 08:40 | Kariera | Vir: STA
Polovica v Veliki Britaniji živečih Slovencev svoj status že uredila (foto: profimedia) profimedia

V Združenem kraljestvu je pred brexitom za prednaselitveni ali naselitveni status po podatkih britanskega notranjega ministrstva doslej zaprosilo okoli 2500 Slovencev, kar je okoli polovica vseh, ki tam živijo. Slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel pričakuje, da bo število Slovencev na Otoku zaradi brexita "nekoliko upadlo, ne pa drastično".

Kot je ocenil veleposlanik, so Slovenci v Združenem kraljestvu "dobro organizirani, spremljajo razmere glede brexita", med njimi pa ni zaznati panike.

Obstajajo pa določeni pomisleki in vprašanja glede reševanja osebnega statusa, kot so priglasitev zakonske zveze, pridobitev državljanstva, veljavnost osebnih dokumentov, možnosti prehoda meje. Veleposlaništvo je v rednih stikih z britanskimi oblastmi in njihove odgovore posredujejo slovenskim državljanom.

Lani so priredili tudi dva dogodka za širšo javnost z britanskimi pravnimi strokovnjaki. Informacije, ki bi lahko koristile državljanom, veleposlaništvo posreduje tudi prek družbenih omrežij. "Skrb je, kako bodo te informacije dosegle starejše in druge ranljive skupine, ki ne spremljajo toliko družbenih medijev," je dejal veleposlanik Rupel.

V Združenem kraljestvu po ocenah veleposlaništva živi okoli 5000 Slovencev, večina, od 85 do 90 odstotkov, v jugovzhodnem delu države oz. na širšem območju Londona.

Kot je pojasnil veleposlanik, so zaposleni v londonskem Cityju, na univerzah, med 500 in 700 jih študira prek različnih programov, nekaj je umetnikov in zdravnikov ter podjetnikov. Manjši del Slovencev je na Otok prišel že sredi 20. stoletja.

Po najnovejših podatkih britanskega notranjega ministrstva je za prednaselitveni ali naselitveni status doslej zaprosilo okoli 2500 Slovencev, večina med njimi za naselitvenega.

Za prednaselitveni status lahko zaprosijo državljani EU, ki v Združenem kraljestvu živijo in delujejo manj kot pet let, za naselitvenega pa tisti, ki so tam dlje kot pet let.

Nekateri so si po besedah veleposlanika uredili tudi britansko državljanstvo in se jim zato ni bilo treba prijaviti v nobeno od omenjenih shem. Del pa jih je že zapustil Združeno kraljestvo zaradi razlogov, posredno povezanih z brexitom, recimo zaradi selitve aktivnosti delodajalca iz države zaradi brexita.

Za status morajo državljani EU zaprositi do konca letošnjega leta, da bodo lahko dobili ustrezna dovoljenja.

Po besedah veleposlanika obstajajo politična in javna zagotovila, da v primeru, da do konca leta ne bodo urejeni statusi vseh državljanov EU, ne bo avtomatične deportacije iz Združenega kraljestva. Stopnja zavrnitev vlog za prednaselitveni in naselitveni status je zelo nizka. "V Združenem kraljestvu je velik interes, da državljane EU, ki delujejo in prispevajo h gospodarstvu, zadržijo v državi," je še dejal veleposlanik.

Pojasnil je še, da bodo vsi, ki bodo v Združeno kraljestvo prišli do 31. decembra letos, upravičeni do prednaselitvenega statusa, po 1. januarju 2021 pa bo verjetno stopil v veljavo nov režim priseljevanja na Otok.

Z 31. januarjem po njegovem ne bo drastičnih sprememb razen pravno formalnega izstopa. Nato bo nastopilo prehodno obdobje do konca leta. "Do konca leta se ne bo nič spremenilo, bomo pa glede na potek pogajanj o prihodnjih odnosih verjetno morali pripraviti posvetovanja v drugi polovici leta, če bodo določene nejasnosti," je dejal veleposlanik. Podjetja so po njegovi oceni dokaj dobro obveščena in dobro pripravljena ter prilagajajo svoje poslovne poteze.

Slovenci na Otoku

35-letna Janja Hadalin že skoraj štiri leta dela s tetraplegiki v okviru nevladne organizacije na obrobju Londona. Čeprav je z delom in življenjem na Otoku zadovoljna in se ne počuti kot tujka, si statusa v Združenem kraljestvu ne namerava urediti, saj v kratkem načrtuje vrnitev v Slovenijo, kjer živi njen partner. Kolikor spremlja ostale Slovence, je dobila vtis, da jih bo večina ostala. Statusa si po njenih besedah sicer ni težko urediti, treba je le izpolniti nekaj obrazcev.

Bo pa na Otoku tudi po brexitu ostala 26-letna Lana Mak, ki je tja prišla pred več kot petimi leti za svojim partnerjem. Z družino - s partnerjem imata dveletno in štiriletno hčerko - živi v mestu Bedford, ki je približno 30 minut vožnje z vlakom oddaljeno od Londona. Zaposlena je kot nabavnica v podjetju in ne vidi bistvenih razlik med življenjem v Sloveniji in Veliki Britaniji. "Ko se nekje ustališ, se navadiš," pravi.

Za zdaj ni opazila še nobenih sprememb v vsakdanjem življenju zaradi brexita in pričakuje, da jih tudi v prehodnem obdobju ne bo. Statusa si sicer s partnerjem še nista uredila. Nameravata pa zaprositi za naselitveni status in pričakujeta, da jima ga bodo oblasti tudi odobrile, saj na Otoku živita že več kot pet let.

Si je pa status že uredil Žan Florjanič Baronič, ki na UCL v Londonu študira medicino. Kot je dejal za STA, ne pozna nobenega tujca, ki se še ni prijavil. Poleti je bila po njegovi oceni "kar majhna histerija" glede tega. 20-letnik iz Brežic je zdaj v drugem letniku, na Otoku bi rad dokončal celoten študij, vključno z doktoratom, za naprej pa še ne ve.

napisala Maja Cerkovnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri