Raziskava opozorila na nezadostnost ukrepov v kulturno-kreativnem sektorju v koronakrizi

Upad prometa

16. 12. 2020, 06:00 | Kariera | Vir: STA

                            Raziskava opozorila na nezadostnost ukrepov v kulturno-kreativnem sektorju v koronakrizi (foto: Profimedia) Profimedia

Jesenska raziskava o vplivu koronakrize na delavce v kulturno-kreativnem sektorju, ki jo je izvedel kreativni center Poligon, je pokazala, da so bili ukrepi pomoči nezadostni in v kombinaciji s strogimi pravili organiziranja kulturnih dogodkov za marsikatero podpanogo in delavce uničevalni. Trenutno skoraj vsak peti delavec nima dela.

Kot navaja poročilo, delavci ocenjujejo, da bo promet v kulturno-kreativnem sektorju v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel za skoraj 40 odstotkov. Povprečna vrednost izgubljenih poslov do konca septembra znaša 16.582 evrov, do konca leta 2020 je dodatni izpad prihodka ocenjen še na 9540 evrov.

V najbolj prizadetih panogah, ki so kulturni in kreativni turizem, film in AV, glasba, uprizoritvene umetnosti, fotografija ter moda in oblikovanje tekstilij, se je vsaj trem četrtinam delavcem letošnji mesečni prihodek znižal oz. zelo znižal.

Mesečno 57,7 odstotka delavcev zasluži do 1000 evrov neto. Le 17,3 odstotka jih zasluži nad 1500 evrov. Letos se je dohodek dvema tretjinama delavcem znižal oz. zelo znižal, znižal oz. zelo znižal se je tudi dohodek v 70 odstotkih njihovih gospodinjstev.

Skoraj vsak peti delavec dela trenutno nima, 40 odstotkov delavcev ga ima nekaj, a ne dovolj, in prav tolikšen delež do konca leta dela nima zagotovljenega. Tri četrtine vseh delavcev je od pričetka epidemije že dobilo odpoved posla.

Najbolj prekarizirani delavci so tudi najslabše plačani in tem delavcem se je v epidemiji zaslužek tudi v največji meri znižal. Zaznano je hitro povečevanje razlik med delavci v javnih zaposlitvah in prekarnimi zasebniki.

Štirje od desetih delavcev do državne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, niso bili upravičeni, oz. pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala.

Vladni ukrepi za pomoč sektorju

Vladne ukrepe za pomoč sektorju 56,8 odstotka anketiranih na petstopenjski lestvici ocenjuje kot nezadostne, nadaljnjih 28,6 odstotka kot zadostne.

Delavci so izrazili prepričanje, da bo ta kriza imela več in dolgotrajnejše učinke kot finančna kriza izpred desetletja, in ne verjamejo, da bo v letu 2021 epidemija že za nami. Poročajo tudi o doživljanju številnih psiho-socialnih in ekonomskih stisk.

Jesenska raziskava je tudi ponovno potrdila nizko odvisnost sektorja od javnega financiranja. Odvisnost od razpisnih sredstev kulturno-kreativnega sektorja je tudi z upoštevanjem posrednega financiranja prodaje iz razpisov nizka, 29,6 odstotka.

Skoraj vsak tretji delavec mora za preživetje opravljati dodatne dejavnosti, ki niso povezane z njihovim poklicnim poslanstvom.

Delavci so tudi izpostavili nujnost snovanja in implementiranja dodatnih rešitev za čimprejšnje reševanje sektorja.

Rešitve

Predlagajo številne konkretne rešitve spodbud za sektor, najpogostejše so: uvedba bonov za kulturo, vpeljava univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane brez dodatnih pogojev in začasne davčne olajšave, ki bodo spodbudile okrevanje sektorja.

Kot so zapisali v priporočilih, to ni poziv, da se kulturno-kreativni sektor v času epidemije covida-19 v Sloveniji obravnava kakorkoli izjemno. Je le premislek za enakovredno obravnavo in pomoč sektorju, ki ga je epidemija, poleg gostinstva in turizma, prizadela najmočneje.

"To je poziv, da se s takojšnjimi državnimi in lokalnimi spodbudami podpre sektor, ki v Sloveniji združuje sedem odstotkov vseh zaposlenih in ki je v letu 2017 po podatkih Centra za kreativnost in Inštituta za ekonomska raziskovanja ustvaril skoraj tri milijarde prometa, torej več kot celotna kemična industrija," še piše v priporočilih.

V jesenski raziskavi je od 29. septembra do 25. oktobra sodelovalo 1578 kulturno-kreativnih delavcev iz vseh ključnih ustvarjalnih podsektorjev.