Raziskava: Učenje na daljavo zahtevnejše, a uspešno

Ocena učencev in učiteljev

8. 7. 2020, 07:00 | Kariera | Vir: STA
Raziskava: Učenje na daljavo zahtevnejše, a uspešno (foto: Profimedia) Profimedia

Polovica slovenskih učencev je ocenila, da je pouk na daljavo zahtevnejši kot pouk v razredu, izhaja iz raziskave zavoda za šolstvo o izobraževanju med epidemijo novega koronavirusa. Tudi učitelji so ocenili, da je bilo delo na daljavo zahtevno, a so večinoma uspeli doseči zastavljene učne cilje, so pojasnili na današnji novinarski konferenci.

V raziskavo je bila vključena okoli desetina učencev in dijakov, tretjina vseh učiteljev in dve tretjini vseh ravnateljev.

Učitelji so pouk na daljavo ocenili kot zahteven in stresen. V večji stiski so bili tisti učitelji, ki so imeli občutek, da učencev ne morejo pritegniti k sodelovanju. Največ takih je bilo na predmetni stopnji osnovne šole.

Kar 70 odstotkov učiteljev je v raziskavi ocenilo, da je bil pouk na daljavo slabši kot delo v razredu. A je večini učiteljev uspelo realizirati dve tretjini ali več učnih ciljev, je odgovorilo med 75 in 80 odstotkov učiteljev. Vodja Središča za kakovost in raziskovanje Tanja Rupnik Vec je ob tem izpostavila, da gre za dober rezultat, saj samostojno delo zahteva več časa.

Po njenih besedah smo lahko zadovolji, da so učitelji kot prevladujoč način izvajanja pouka navedli kombiniranje pouka prek videokonferenc in usmerjanje učenja prek pisnih navodil. So pa ugotovili, da učitelji zelo redko spodbujajo skupinsko delo ali delo v parih, zato so tu možnosti za izboljšanje. Kot še eno področje, ki je izziv za naš šolski prostor, pa je izpostavila prepričanje učiteljev, da z izobraževanjem na daljavo ni mogoče uresničevati socialno-čustvenih stikov. Tuje prakse namreč po njenih besedah pravijo, da temu ni tako.

Ocenjevanje prek videokonferenc

Ocenjevanje je glede na odgovore učiteljev potekalo predvsem ustno prek videokonferenc. Predvsem v osnovnih šolah so učitelji ocenjevali več praktičnih izdelkov, v srednjih šolah pa odgovore na kompleksna vprašanja oz. raziskovalna poročila ali izpolnjene učne liste. Iz raziskave je razvidno, da so učitelji za ocenjevanje uporabljali precej raznolike metode.

Učenci so na drugi strani pouk na daljavo ocenjevali kot zanimiv in ustvarjalen. Polovica učencev pa meni, da je pouk na daljavo zahtevnejši kot pouk v razredu, za 40 odstotkov je pouk na daljavo izziv, je povedal vodja oddelka za srednje šolstvo Branko Slivar.

Kot negativne vidike so učenci označili predvsem pomanjkanje socialnega stika, tako s sošolci kot z učitelji. Precej jih je tudi pogrešalo razlago učitelja. Le malo učencev je navajalo, da ne zna uporabljati računalnika, približno 20 odstotkov jih je moralo računalnik deliti z družinskimi člani. Pozitivno pa se jim je zdelo, da so lahko sami razporedili delo čez dan in da jim ni bilo treba nastopati pred sošolci. Med srednješolci in učenci višjih razredov osnovnih šol je bil kar velik delež takih, čez 30 odstotkov, ki so ocenili, da se na ta način lažje učijo.

Prihodnje šolsko leto

Predstavljeni podatki bodo ključni pri načrtovanju dela v prihodnjem šolskem letu, če se epidemiološka situacija ne bo izboljšala, je opozorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Podatki po njenih besedah predstavljajo del trdne hrbtenice modelov in načrtov, ki jih morajo imeti pripravljene za jesensko obdobje.

To je izpostavil tudi direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Po njegovih besedah so rezultati raziskave ne le izhodišče za načrtovanje podpore šolam, učiteljem in ravnateljem, ampak tudi za možne nove sistemske rešitve v izobraževanje.

Kako bo pouk potekal prihodnje šolsko leto, bodo odločili konec avgusta na podlagi epidemiološke situacije, je povedala Kustečeva. Pripravljajo se na različne možnosti, dopuščajo pa tudi možnost, da način dela spremenijo med letom. Logaj pa je dodal, da so učiteljem ponudili dodatna izobraževanja o poučevanju na daljavo.

V šolah so se sicer po navedbah učiteljev med epidemijo glede načinov komuniciranja večinoma v celoti oziroma vsaj delno uskladili, v kolektivih so dobro sodelovali, učitelji so imeli podporo ravnateljev. Pri uporabi digitalne tehnologije pa se po besedah Tanje Rupnik Vec za nekoliko večji problem kaže snemanje in deljenje spletnih predavanj, kjer okoli 20 odstotkov učiteljev trdi, da tega še ne zmore.

Starejši učitelji

Ravnatelji so, tako Slivar, med drugim opozorili tudi na potrebo po razmislekih, kako motivirati starejše učitelje za delo z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Pri delu z e-orodji tudi sicer še vidijo prostor za izboljšave.

Sicer pa so po navedbah ravnateljev v času izvajanja pouka na daljavo učitelji največ podpore potrebovali pri načinih in oblikah ocenjevanja znanja in motivaciji učencev za delo na daljavo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri