Slovenija: Zamolčane nezgode pri delu, ki se v 15-29 primerih na leto končajo s smrtjo

Varnost in zdravje pri delu

6. 2. 2020, 07:00 | Kariera | Piše: Anja Oman
Slovenija: Zamolčane nezgode pri delu, ki se v 15-29 primerih na leto končajo s smrtjo (foto: unsplash.com) unsplash.com

Gradbeništvo in proizvodnja sta dejavnosti, v katerih v Sloveniji vsako leto umre med 15 do 29 zaposlenih delavcev, a se o tem le malo govori. 

"V  petek,  20. 12. 2019, okoli 13. ure je bila Policijska uprava Ljubljana obveščena o delovni nesreči na Celovški cesti v Ljubljani. V nesreči je umrl 61 letni moški, ki je pri izvajanju del na višini padel v globino približno 10 metrov. Policisti vodijo predkazenski postopek in zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu." - Tomaž Tomaževic, predstavnik za odnose z javnostmi, policijski inšpektor

Le nekaj dni pred zadnjim božičnim večerom je življenje izgubil delavec, ki je med postavljanjem velikega tekoče-kristalnega (LCD) zaslona padel z višine. Posredovali so reševalci NMP Ljubljana, ki so poškodovancu nudili prvo pomoč z oživljanjem, a žal neuspešno.

Po statističnih podatkih inšpektorata za delo Republike Slovenije, je delovnih nesreč s smrtnim izidom med 15-29 na leto, med najpogostejšimi vzroki so padec z višine, gibajoči deli delovne opreme, električni tok in padec bremena na delavca. 

Največ smrtnih nesreč je v dejavnosti gradbeništva, v kateri je hkrati tudi največ kršitev zakona o varnosti in zdravju pri delu. Največkrat gre za manjša podjetja z do štirimi zaposlenimi ali samostojne podjetnike. (Vir: Inšpektorat za delo RS)

Na spodnjem grafu inšpektorata je razvidno število smrtnih nezgod od leta 1998 do 2008, ki se zadnja leta sicer vidno niža v primerjavi z leti 2006-2015, a tako Inšpektorat za delo kot službe za varnost in zdravje pri delu opozarjajo, da je stanje pri prijavljanju kršitev zakona še vedno zaskrbljujoče, kot je zaskrbljujoče tudi ne prijavljanje ali prikrivanje nepravilnosti v primeru nezgod.

Inšpektorat RS za delo

Vseh prijavljenih nezgod pri delu, vključujoč lažje in težje poškodbe, je bilo v letu 2018 10.187, kar je več prijavljenih nezgod kot prejšnja leta. Spet je največ poškodb v gradbeništvu in proizvodnji. Prednjačijo predelovalne industrije, sploh kovinska.

Največ nezgod povzroči izguba nadzora nad delovnimi stroji, ki jih po besedah inšpektorata za delo, delavci mnogokrat podcenjujejo ali zanje niso pravilno usposobljeni. Na spodnjem grafu so nanizane nezgode pri delu glede na vzrok v letih 2016-2018. 

Inšpektorat RS za delo

Za usposobljenost delavcev je odgovoren delodajalec. Kršitev je veliko. 

Kljub temu, da vsaka služba, ne glede na to, katero delovno mesto zasedate in kje ga opravljate, zahteva usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, kjer jasno izvemo, da je za varnost in zdravje pri delu odgovoren delodajalec, se ob določanju odgovornega krivca za nezgodo ali ob neupoštevanju zakona še vedno mnogi sprenevedajo. 

Nekateri zaposleni so pod pritiski delodajalca, ki jim na tak ali drugačen način grozi in delavca postavlja v neprijeten, včasih brezizhoden položaj. 

Delodajalci svoje zaposlene sicer pošljejo na usposabljanje, saj to zahteva zakon in so kazni visoke, a nemalokrat gre zgolj za formalnost, ki se v praksi potem ne izvaja. 

Največ kršitev je v gradbeništvu, v katerem je veliko zaposlenih tujcev. 

Inšpektorat RS za delo

"Alternativa je izguba službe," pravi varnostni inženir, ki se dnevno srečuje z nepravilnostmi. 

"Zaposleni tujci, ki večinoma prihajajo iz držav bivše Jugoslavije, pri nas delajo prek delovne vize. Ker se na projektih mnogokrat mudi, ni časa za usposabljanje in zato delavci delajo tako na višini kot s stroji, ki jih ne poznajo. Mnogokrat je alternativa izguba službe, zato delavci v resnici nimajo veliko izbire.

To so žalostne zgodbe. Če popolnoma zanemarimo razmere, v katerih živijo tudi v času, ko ne delajo, je na samem delovnem mestu veliko nespoštovanja in tudi izkoriščanja. To se dogaja predvsem pri slovenskih podjetjih, pri tujih je tega manj ali sploh ni. Tuja podjetja imajo po naših izkušnjah bolje urejeno področje varnosti in zdravja pri delu. V to jih primorajo tuje zavarovalnice.

Na zdravniški pregled poslali enega zdravega delavca, ki je pregled opravil še za sodelavce.

Kršitve se začnejo že pri osnovah, kot je preventivni zdravniški pregled, ki bi ga moral opraviti vsakdo, preden nastopi z delom.

Delodajalci vedo, da zaposleni dokazila o pregledih potrebujejo, a so iznašli načine, da se jim vseeno izognejo. Srečali smo na primer primere, ko je delodajalec na preventivni pregled poslal eno zdravo osebo, da je opravila preglede tudi za vse sodelavce.

Delodajalec je torej plačal za vse preglede, a delavcev nanje ni poslal. Uradno so dokazila delavci imeli, zdravnik pa jih nikoli ni pregledal.  Zakaj se je tako odločil, ni jasno. Mogoče se je bal, da pregledov ne bi opravili.

Enako je pri usposabljanju za varstvo in zdravje pri delu. Včasih je problem jezik, velikokrat pa dobimo tudi zahteve za izdajo potrdil o usposobljenosti delavcev, ki na usposabljanju sploh niso bili. To je v Sloveniji postala skoraj praksa. Redki smo, ki take prošnje odklonimo.

Unsplash.com

Delavec je ostal brez prsta, a delodajalec je to želel prikriti.

V primeru nezgod je potem veliko izsiljevanja. Nazadnje je šlo na primer za delavca, ki mu je ob delu s strojem (za katerega seveda ni bil usposobljen) odrezalo prst. Ko je nezgodo prijavil in se zglasil pri zdravniku, mu je delodajalec očital, da zakaj ni rekel, da se mu je nezgoda zgodila v prostem času.

Ker je prijavil nezgodo ob delu, so to namreč morali raziskati, s čimer so ugotovili več nepravilnosti. Zaradi tega je delodajalec nad delavcem izvajal še mobing.

Redko kateri delavec se odloči za tožbo, čeprav je zakon največkrat na njegovi strani. 

Bolj kot poškodba boli odnos.

Takih primerov je res ogromno in največkrat si ti delavci želijo samo človeške obravnave in spoštovanja. Bolj kot poškodba mnogokrat boli odnos delodajalca. Prijazna beseda, poizvedovanje o stanju in opravičilo bi rešili marsikatero tožbo."

Zdravju nevaren je tudi mobing

Nepoznavanje svojih pravic in stiska pa nista značilna samo za delavce v gradbeništvu in proizvodnji. Eno od najbolj "sivih področij" kršenja zakona o varnosti in zdravju pri delu je tako imenovan mobing. 

Mobing oz. trpinčenje/šikaniranje/izživljanje je neetična, ponižujoča in sovražna komunikacija, ki lahko poteka med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi.

Gre za obliko psihičnega nasilja, ki ga kot mobing označimo, če se vedenje pojavlja daljše časovno obdobje (vsaj 6 mesecev) in v pogostih intervalih (vsaj enkrat tedensko).

Žrtve mobinga so pod visokim stresom, ki v daljšem časovnem obdobju povzroči resne zdravstvene težave. Pojavljajajo se glavoboli, nespečnost, bolečine v sklepih in prebavne motnje, kasneje pa tudi težave s koncentracijo, panični napadi, tesnoba, agresija, celo anksioznost in depresija. V najhujših primerih se razvije tudi posttravmatska stresna motnja. 

Poznavanje svojih pravic in prijavljanje kršitev 

Da bi bilo v prihodnje čimmanj kršitev pravic in nezgod pri delu, mora vsak delavec poznati svoje pravice. Vsak delavec mora pred nastopom kateregakoli delovnega mesta opraviti usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu. Da pa bi rešili pojav kršitev in preprečili čim več nezgod, je kršitve treba konsistentno in odločno prijavljati na Inšpektorat za delo

Anja Oman
Novinarka in blogerka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri