Slovensko-nemška gospodarska zbornica za začasno skrajšanje delovnega časa

7. 4. 2020, 12:03 | Kariera | Vir: STA

                            Slovensko-nemška gospodarska zbornica za začasno skrajšanje delovnega časa (foto: profimedia) profimedia

Slovensko-nemška gospodarska zbornica, ki je konec marca na vlado naslovila predlog za začasno uvedbo krajšega delovnega časa v podjetjih po vzoru nemško govorečih držav, je zdaj ta predlog še dopolnila. Predlaga uvedbo dodatka za skrajšani delovni čas, posebnih posojil s stoodstotnim državnim poroštvom in premostitvenih posojil.

Kot so sporočili iz zbornice, vladne ukrepe za zaščito slovenskega gospodarstva vnovič pozdravljajo, a opozarjajo na nujnost hitrega odzivanja za preprečitev zaustavitve delovanja podjetij.

Vladi predlagajo, naj uvede sistem dodatkov za krajši delovni čas, za katere bi lahko zaprosila podjetja, ki so ga skrajšala. Po njihovem mnenju bi morala imeti podjetja možnost mesečne prošnje za te dodatke vlagati najmanj 12 mesecev.

Predlagajo tudi uvedbo t. i. koronskih posojil s stoodstotnim državnim poroštvom in uvedbo premostitvenih posojil. "Podjetja morajo imeti možnost hitrega pridobivanja svežega denarja za premagovanje njihovega akutnega pomanjkanja likvidnosti. Obljubiti jim je treba, da bodo zaposlene lahko poslali na krajši delovni čas in jih nato ponovno spet polno zaposlili, ko se proizvodnja in poslovanje ponovno začneta," poudarjajo v zbornici.

Kot so pojasnili, je Nemčija že lansko jesen v pričakovanju recesije pripravila program krajšega delovnega časa, v sklopu katerega lahko podjetja mesečne prošnje za dodatke za krajši delovni čas vlagajo do 24 mesecev zapored. Pred tem so to lahko storila največ 12 mesecev zapored.

Podjetja lahko tak ukrep uvedejo takrat, ko najmanj desetim odstotkom zaposlenim ne morejo več zagotavljati najmanj 90 odstotkov rednega dela. Pred izbruhom pandemije novega koronavirusa je bila ta zahteva pri 30 odstotkih zaposlenih.

Po nemškem sistemu delodajalec ob skrajšanem delovnem času delavca izplača njegovo plačo za dejansko opravljeno delo, kritje 60 odstotkov izpadlega dela plače pa prevzame zavod za zaposlovanje. Ta krije tudi vse socialne prispevke.

Marca so nemški delodajalci na skrajšano delo poslali 470.000 delavcev. V času svetovne gospodarske krize leta 2009 jih je bilo na skrajšanem času mesečno največ 23.000, so dodali v zbornici.

Predsednica zbornice Gertrud Rantzen je ob tem izpostavila, da so podatki iz najnovejše raziskave Združenja nemških gospodarskih zbornic zaskrbljujoči. "Več kot 80 odstotkov anketiranih podjetij pričakuje, da se bo njihov položaj v naslednjih 12 mesecih znatno poslabšal, nad 90 odstotkov pa, da se bo bistveno poslabšal gospodarski razvoj," je dodala.

Kot je pokazala raziskava, je več kot 80 odstotkov podjetij zmanjšalo svoja vlaganja in zaposlovanje. Največje težave podjetja vidijo v likvidnostnih omejitvah, sledijo odpovedi naročil in omejitve potovanj. Več kot polovica anketiranih podjetij ima tudi težave v dobavni verigi, je še navedla Rantzenova.