Stiske delavcev, ki si želijo, da bi bila domača karantena njihova edina težava

Delozlom

19. 3. 2020, 13:27 | Kariera | Piše: M. F.
Stiske delavcev, ki si želijo, da bi bila domača karantena njihova edina težava (foto: Unsplash) Unsplash

Pandemija koronavirusa je ohromila svet, posredne posledice pa poleg obolelih čutijo prav vsi, ki jim je samoizolacija na glavo obrnila dnevne rutine, vključno z delom. Podjetja do nadaljnjega zapirajo vrata, veliko pa je tudi delavcev, ki morajo delati v tistih obratih, ki vrat (še) niso zaprli in tistih, katerih delo je tako nepogrešljivo (in nam prepogosto tudi samoumevno), da si življenj brez njih ne bi mogli kar tako predstavljati.

Medtem ko so nekatera podjetja in podjetniki dali prednost skupnosti in njenemu zdravju ter se bodo s finančnimi izgubami, ki ne bodo majhne, soočali, ko epidemija mine, drugi takega tveganja ne dopuščajo in še vedno nadaljujejo z delom. Precej pa je tudi takšnih, ki morajo z delom nadaljevati zato, da lahko ostali državljani karseda nemoteno živijo naprej. 

Med njimi so zaposleni v zdravstvu, trgovci, prevozniki, poštni uslužbenci, dostavljalci, civilna zaščita, tudi novinarji, skratka, vsi tisti, ki skrbijo, da nismo bolni (oziroma nam bolezni in poškodbe lajšajo ter zdravijo), da nismo žejni in lačni, da ostanemo varni, nas ne zebe in lahko prižgemo luči ter odpremo vodo, imamo prazne zabojnike za smeti pred hišami, dostop do novic in zabavnih vsebin ter nismo odrezani od sveta ... In tem se moramo v takšnih trenutkih še posebej lepo zahvaliti. 

»Ostani doma in delaj od tam« ni najhujše, kar se nam lahko zgodi

Digitalizacija in nove tehnologije številnim zaposlenim in samozaposlenim omogočajo delo na domu, zato je ta teden marsikdo svoj prenosnik odnesel domov ter z delom preventivno nadaljeval v okolju, kjer ima karseda malo stikov z drugimi ljudmi ter tako zmanjšal možnost širjenja okužb s koronavirusom. 

Tako je tudi po spletu hitro zakrožila pobuda #ostajamdoma, družbena omrežja pa so preplavile fotografije ljudi, ki so svoje dnevne sobe, splanice, jedilne mize in druge prostore začasno preobrazili v svoje domače pisarne.

Delo na domu, sploh v izrednih primerih, kot je ta, ko se nanj ne moremo primerno pripraviti, ni enostavno. Niti staršem, ki ob delu na domu skrbijo še za svoje otroke, saj zanj ob zaprtju vrtcev in šol morda nimajo varstva, ni lahko. Na drugi strani so tu še zaposleni, ki so trenutno na čakanju na delo, odrejenih dopustih in celo tisti, ki so zaposlitev do nadaljnjnega preprosto izgubili. 

A dejstvo je, da to niso najhujši ukrepi, kar jih lahko delovno prebivalstvo, ki ob tem normalno prejema tudi plačilo, doleti.

Delozlom, profil, ki opozarja na nepravice na trgu dela

Na profilu Delozlom na Instagramu, za katerim stoji ekipa anonimnežev, zadnje dni beremo grozljive izpovedi delavcev, ki jih je epidemija prizadela bolj, kot si lahko predstavljamo tisti, ki nismo v njihovih čevljih. 

Profil je pozornost sicer pritegnil že veliko pred epidemijo, opozarja pa na nepravice na trgu dela. Objavljajo predvsem izseke pogovorov in sporočil med delavci in delodajalci, izpostavljajo nenavadne in neprimerne zaposlitvene oglase in druge obupane zapise. 

Te dni pa so izpovedi polne krikov na pomoč ljudi, ki jim je epidemija vzela delo, oziroma jim je delo vzelo občutek osnovne varnosti. 

Delavci, brez katerih tudi (in predvsem) med epidemijo ne gre 

Med tistimi, ki morajo na delo, saj je od njih odvisen marsikdo, so kot rečeno zdravstveni delavci, civilna zaščita, farmacevti, trgovci, skladiščniki in vozniki, ki oskrbujejo živilske trgovine, poštni uslužbenci, dostavljalci, novinarji in številni drugi.

Za številne med njimi zaradi povečanega obsega dela dopusti trenutno niso dovoljeni, ob tem se soočajo z izjemno izčrpanostjo in poleg fizičnih tudi psihičnimi pritiski, poleg tega pa so zaradi narave dela tudi bolj izpostavljeni možnostim okužbe. Če ste med njimi, naj izkoristimo priložnost, da vam rečemo: Iskrena hvala, ker ste.

Delavci v obratih, ki niso nujni za temeljno oskrbo in delovanje države 

Velik del proizvodnih podjetij v Sloveniji (okrnjeno) deluje naprej, nekatera med njimi pa so se odločila za začasno ustavitev proizvodnje. V velikih stiskah so predvsem delavci v proizvodnjah, kjer za njihovo varnost ni najbolje poskrbljeno. Zaposleni v takih obratih prihajajo na delovna mesta v strahu tako pred izgubo službe kot tudi pred nevarnostjo koronavirusa. Tudi oni so namreč okužbam pogosto zelo izpostavljeni.

Na Delozlom se pogosto obrnejo takšni, ki na delu še vedno nimajo primerne zaščite, so brez razkužil in mask. Delavce v proizvodnjah skrbijo tudi premajhne razdalje med sodelavci. Še vedno delajo tudi gradbeni delavci, poleg tega je med vsemi naštetimi tudi veliko takšnih, ki so zaradi začasne omejitve javnega prevoza ostali brez prevoza na delo in se morajo znajti sami. 

Sindikat ZSSS je že pozval vlado k zagotovitvi striktnih varovalnih ukrepov v delujočih proizvodnih podjetjih.  

Samozaposleni in mali podjetniki z izpadi dohodkov, na katere je država pozabila 

Z delnim ali celotnim izpadom dohodka se te dni sooča tudi prek 100.000 samozaposlenih (od tega 68.000 v gospodarstvu), kar je več kot 12 odstotkov delovnega prebivalstva. Samostojni podjetniki in zaposleni v kulturi so sicer del širše skupine prekarnih delavcev. Da je položaj vseh, ki delajo v atipičnih oblikah dela, zelo težak, pa so v preteklih dneh opozorile tudi nevladne organizacije. 

Po spletu je tako zdaj zaokrožil apel vladi, naj samozaposlene ne le opraviči plačila obveznih prispevkov za socialno varstvo, temveč tudi pomaga tistim, ki so ostali brez dela.

"Ker nimajo plačane bolniške odsotnosti in dopusta, si že v običajnih razmerah dejansko ne morejo privoščiti prenehati z delom in običajnim življenjskim ritmom. Zdaj pa je delo za njih čez noč izginilo," so izpostavili Inštitut 8. marec, Delozlom in Delavska svetovalnica, ki pozivajo, da jim je treba "zagotoviti osnovno socialno varnost in delavske pravice." 

Na vlado sta romali že dve peticiji, ki v času epidemije novega koronavirusa opozarjata na pomen zaščite samozaposlenih, malih družb z omejeno odgovornostjo in drugih pravnih oblik. Obe se med drugim zavzemata za oprostitev socialnih prispevkov, saj mora velika večina teh posameznikov plačevati najemnine, kredite in druge stroške, poleg seveda plač sebi in morebitnim zaposlenim. A za zdaj odzivi na to niso obrodili rešitev, s katerimi bi bili tudi oškodovani zadovoljni.

Študentje, ki so izgubili vir prihodka in študentje, ki »jih ni škoda« za delo 

V tej zgodbi pa so prepogosto pozabljeni tudi študentje, ki delajo preko študentskih napotnic. Številni med njimi ob študiju namreč delajo predvsem zato, da si lahko plačujejo najemnino, hrano in druge osnovne dobrine. Ti se sodeč po razočaranih objavah na Delozlomu srečujejo z dvema možnima scenarijema in nobeden od njiju ni rožnat. 

V prvega spadajo tisti, ki so čez noč izgubili delo. Prvi ukrepi ob manjšem obsegu dela in izpadih dohodkov podjetij, ki so med drugim zaposlovala tudi študente, so bili namreč ravno njihova odslovitev. V drugem scenariju pa so študentje tisti, ki jih podjetja izkoristijo za krpanje terminov dela, medtem ko so zaposleni in nadrejeni v preventivni samoizolaciji. Študentje so tako v obeh primerih v zelo nezavidljivem položaju.

Ne glede na to, v kateri od omenjenih skupin se najdete – tudi če ste morda v tisti, ki ne šteje več med delovno prebivalstvo – se v prihodnjih tednih večkrat spomnite, kako pomembno je, da ostanemo solidarni, da ostanemo ljudje in pazimo tako nase kot drug na drugega. Tudi to bomo prebrodili. 

PREBERITE ŠE: Delo na domu: prednosti, slabosti in dejstva, zakaj je to prihodnost številnih karier ALI Kako izkoreniniti zastonjkarstvo na račun prijateljev in jih dejansko podpreti

PRIPOROČAMO TUDI: 22-letna Slovenka Tea iskreno o okužbi s koronavirusom: "Oglašajo se mi tudi takšni, ki preživljajo isto" IN Kako narediti kruh brez kvasa (in drugi recepti, ki pridejo prav v času epidemije)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri