Tako pametni, da vam škodi? Kako se ogniti vzbujanju negotovosti (in zavisti) v drugih!

Takole je zapisal ...

Številni si želijo, da bi bili bolj inteligentni, sam pa imam kliente, ki jim prav to najbolj škodi. Če povzamem njihova tarnanja, bi bila ta slišati takole:

"Ne razumem. Dajem predlog za predlogom, ki so boljši in pametnejši od tistih, ki jih prispevajo drugi. Če je kakšna ideja sploh sprejeta, običajno dobim zgolj hladen: hvala. Še huje. Tolikokrat so me preskočili pri napredovanju - res prisežem! - manj inteligentni, manj pridni in manj etični od mene, da sem te prilike prenehal šteti. K vam pa sem zdaj prišel zato, ker me je delodajalec še odpustil. Kar se mi ni zgodilo prvič. Pomagajte mi, prosim!"

Se sploh zavedate nevarnosti ponujanja svojih nasvetov?

Mnogi trdijo, da si želijo slišati vaše mnenje in da si želijo zaposliti ljudi, ki so pametnejši od njih. v resnici pa večino taistih najbolj motivira predvsem ohranjanje lastne samopodobe. Zato vsakič, ko ponudite še posebno dobro idejo, v njih prebudite neprijetne občutke, da so morda 'slabši od vas'. In kar je najbolj ironično: boljša kot je vaša ideja, bolj inferiorne se počutijo in verjetneje je, da se bodo od vas distancirali in se raje povezali z ljudmi, ob katerih se počutijo boljše v svoji koži.

Kako predstaviti svoje ideje (ne da bi vam to škodilo)

V idealnem svetu bi ljudje, tako kot samoučeči se računalniki, takoj pograbili boljšo idejo. Vendar pa ljudje nismo računalniki in nam je mar delati z ljudmi, ne zgolj z informacijami in podatki. Zato se gre temu dejstvu prilagoditi, svetuje Marty Nemko.

V praksi to pomeni:

Svoj nasvet zapakirajte v vprašanje in se tako ognite vzbujanju občutkov negotovosti v drugih. Na primer: "Sprašujem se, če ne bi bil alternativen pristop morda X. Kaj mislite o tem?" In ko nato dobite odgovor da-ampak, pa četudi je ta povsem neracionalen (saj se bo večina potrudila vsaj malo upirati novi ideji), dodajte še eno novo informacijo, s katero podkrepite svojo odločitev. Tudi ta argument zapakirajte tako, da ne bo prizadet ego prisotnih. Na primer takole: "To lahko razumem, ja. Mi pa ne da miru ideja, da bi bilo bolje X kot A. Se vam zdi to smiselno?"

Kadar koli je le mogoče, ne skoparite s pohvalami za vsaj del ideje, ki jo predlagajo drugi. Politiki in druge vrste vodij zato vedno znova ponavaljajo: "Nikoli mi ne bi uspelo brez moje ekipe."

Svoje ideje podajajte v pisni obliki. Na ta način bodo imeli prejemniki prostor in čas, da se v njih razkadi obrambno odklonilen naboj. Še posebno modro je, da svoje ideje zapišete tekom sestanka. Te ponudite šele po sestanku. In, seveda občasno vseeno delite svojo idejo, a naj bo vaše vodilo: manj je več! Sproti se odločite, ali je določeno idejo nujno izpostaviti že na sestanku ali pa bi bilo bolje o njej obvestiti enega (ali več) udeležencev sestanka kar po sestanku.

Ko razvijate idejo, imejte v mislih tudi človeški faktor: kaj vse je mogoče pričakovati v praksi? Vedeti morate, da tudi najboljše tehnične rešitve propadejo, ker se jim ljudje uprejo ali pa ne razumejo, zakaj so boljše.

In nenazadnje:

Vedno obstaja tudi možnost, da niste tako pametni (oz. vsaj ne za dotično mizo), kot sami mislite, da ste.

"Imel sem kliente, ki so bili briljantni analitiki, ko pa je šlo za vplivanje na ljudi, so se njihove ideje izkazale za ne ravno briljantne. V resnici so ljudje, ki so vsestransko izjemni, zelo redki. In zato se gre, od primera do primera, sproti odločiti, ali sploh (in kako močno) vsiljevati svojo idejo."

Še sklepne misli:

• Poiščite močne točke v drugih ljudeh in jim to, ampak iskreno, tudi povejte.
• Prepoznajte in sprejmite, ko postane jasno, da vas skupina ne bo nikoli sprejela, sicer si boste na glavo nakopali enormno količino dela. Raje si najdite drugo delovno sredino.
• Delajte raje kot specialisti tako, da bo to onemogočilo vsakršen privid tekmovanja z drugimi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord