Zakaj kratkočasenje ni vedno tudi izguba časa

Ni nam treba vsakega hobija preobraziti v posel 

Znašli smo se v času, ko nam na seznamu stvari, ki jih moramo še opraviti, nikakor ne uspe videti konca. Poleg tega stremimo k produktivnosti in aktivno izkoriščenemu času, ujeli smo se celo v sistem, ko nam zmanjkuje hobijev v pravem pomenu besede. Torej tistih hobijev, ki jih imamo zgolj in izključno za sprostitev in veselje.

Z idejo o tem, da mora biti vsako početje tudi produktivno in dobičkonosno, smo svoje hobije začeli preobražati v bolj ali manj donosne posle, vedno več stvari, ki se jih lotevamo, pa smo začeli gledati skozi oči tega, kakšen doprinos bi lahko pomenile. Tako vedno več napredka željnih posameznikov živi v prepričanju, da moramo biti vedno dosegljivi in dostopni, vedno pripravljeni na produktivnost. 

Konkreten odmor je vreden več od navidezne večopravilnosti 

Psiholog Michael Guttridge, ki je analiziral obnašanje ljudi na delovnem mestu, opaža, da vedno več delavcev v neumornem iskanju produktivnosti preskakuje čas za odmore. "Težko se nam je za trenutek odklopiti od zaslonov in iti na sprehod v park. Nekateri celo malico pojedo za računalnikom, saj se bojijo izgubljanja časa," pravi psiholog. A posledice imajo pogosto obraten učinek od želenega.

Namesto da bi kratek odmor uporabili za dejanski odmor, se temu raje odpovemo. Nato pa skoraj nezavedno izgubimo čas in energijo, medtem ko se mimogrede na primer zamotimo z družbenimi omrežji ali brskanjem po spletnih straneh, kar dojemamo kot "odmor". V teh primerih se celo tolažimo, da smo večopravilni. A resnica je, da pri delu porabimo bistveno več časa, kot bi ga, če bi si znali vzeti čas za oddih, ki bi nam pomagal obdržati koncentracijo.

Delo pogosto opravljamo dlje, kot bi ga, če bi si zanj odredili manj časa

Psiholog je prepričan, da se naše delo – če mu namenimo več časa – prilagodi temu urniku in se 'raztegne'. Tako delo pogosto opravljamo dlje, kot bi ga, če bi si zanj odredili manj časa. In če bi delali manj časa, dela ne bi opravili slabše, le bolj učinkovito bi upravljali čas. Charles Dickens, Gabriel García Márquez in Charles Darwin so eni od tistih, ki so verjeli v krajše delovnike. Njihov čas za ustvarjanje naj bi štel 5 ur na dan, včasih manj, prisegali pa so na sproščen urnik opravil. Da je lahko v tem nekaj koristnega, kažejo poteze številnih vodilnih (predvsem tehnoloških) podjetij, ki so v zadnjih letih uvedla krajše delavnike in razgibane urnike. 

Ko nas čas priganja pri stvareh, ki sproščajo

Prav občutek, da moramo obvezno biti produktivni, nam vzbuja slabo vest pri vsem, kar na prvi pogled ne deluje produktivno. Naj bo to gledanje filma ali tek v naravi, oboje lahko vzbudi občutek neodgovornosti. Ali lahko gledamo film za veselje, in ne le zato, da nas nekaj novega nauči? Gremo lahko teč kar tako, za dušo, ne da bi imeli ob tem vedno v mislih, da se MORAMO gibati? Guttridge v svoji študiji ugotavlja, da nekateri ljudje filme in serije gledajo celo tako, da jih prevrtijo naprej, da bi čim hitreje videli bistveno in se vrnili k drugim nalogam. 

"Kratkočasenje je pomemben del polnjenja baterij in osvežitve," pravi psiholog. Zato naslednjič, ko si boste želeli vzeti čas za namerno neproduktivno preživljanje časa, to storite brez slabe vesti. Ne nazadnje boste prav zaradi sproščenega odmora na koncu bolj učinkoviti tudi pri delu, saj spočiti in umirjeni možgani vedno delujejo bolje. Zato pomnite – kratkočasenje ne pomeni vedno izgube časa. Le pravo ravnotežje potrebuje.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord