Zaradi demografskih sprememb se v Evropi krči delovno sposobno prebivalstvo

Poročilo

18. 6. 2020, 07:00 | Kariera | Vir: STA
Zaradi demografskih sprememb se v Evropi krči delovno sposobno prebivalstvo (foto: Profimedia) Profimedia

Evropska komisija je sprejela svoje prvo poročilo o vplivu demografskih sprememb. V njem so predstavljeni glavni dejavniki za demografske spremembe in vpliv teh dolgoročnih sprememb po Evropi. Med drugim ugotavljajo, da se zaradi demografskih sprememb krči delovno sposobno prebivalstvo v Evropi, so sporočili v Bruslju.

Kot ugotavljajo v poročilu, se je leta 2018 pričakovana življenjska doba ob rojstvu povečala na 78,2 leta za moške in 83,7 leta za ženske. Rast naj bi se nadaljevala. Moški, rojeni leta 2070, naj bi živeli 86 let, ženske pa 90. Do leta 2070 bo po napovedih 30,3 odstotka prebivalstva starega 65 let ali več (v primerjavi z 20,3 odstotka leta 2019), 13,2 odstotka pa naj bi jih bilo starih 80 let ali več (v primerjavi s 5,8 odstotka leta 2019).

Obenem delovno aktivno prebivalstvo, tj. stari med 20 in 64 let, upada že deset let. Do leta 2070 bo upadlo za 18 odstotkov. Tako se delovno sposobno prebivalstvo Evrope krči. Poiskati je treba način, kako povečati število ljudi na trgu dela in produktivnost, da bi ohranili gospodarsko rast.

Poleg tega bo treba za reševanje vprašanja starajoče se družbe v Evropi prilagoditi zdravstvene sisteme in sisteme oskrbe ter najti rešitve za financiranje višjih javnih izdatkov za starost.

Poročilo kaže tudi, da delež prebivalstva Evrope v svetovnem merilu upada in da naj bi po pričakovanjih do leta 2070 predstavljal manj kot štiri odstotke svetovnega prebivalstva. Znižal se bo tudi njen delež bruto domačega proizvoda v svetu. To vse bolj poudarja potrebo Evrope, da je enotna, močna in bolj strateška, so zapisali.

Precejšnje razlike v demografskih spremembah med regijami

Med drugim poročilo ponazarja precejšnje razlike v demografskih spremembah med regijami, pa tudi potrebo po obravnavi njihovega vpliva na rast in trajnost, zaposlovanje, zdravje in dolgotrajno oskrbo v različnih delih Evrope.

"Kriza je razkrila številne ranljivosti, med katerimi so nekatere povezane z globokimi demografskimi spremembami. Te že zdaj vplivajo na naše družbe in skupnosti po vsej Evropi. Ta dvojni izziv mora biti naše vodilo pri razmišljanju o zdravstvenem varstvu, dobrem počutju, javnih proračunih in javnem življenju v naslednjih desetletjih. Pomagati nam mora pri reševanju vprašanj, kot so dostop do storitev, zunajbolnišnična oskrba in celo osamljenost," je ob tem dejala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica.

Poročilo pomeni začetek dela komisije na tem področju in bo pomagalo opredeliti, kako najbolje podpreti ljudi, regije in skupnosti, na katere demografske spremembe najbolj vplivajo. Zlasti bo zagotovilo temelje za prihodnjo zeleno knjigo o staranju in dolgoročni viziji za podeželska območja, so pojasnili v Bruslju.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri