22. 8. 2023, 15:01 | Vir: STA

Na Ljubljanskem barju črna voda in smrad po gnilobi: ugotovili so izvor (presenetilo vas bo)

Uroš Stepišnik/STA

Prebivalci so vznemirjeni. Razkrivamo, kaj se dogaja.

Člani oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika so v nedeljo na Ljubljanskem barju zaznali obsežno onesnaženje vode, smo poročali. Kot so ocenili, je zanj najverjetneje krivo komunalno blato čistilnih naprav. Onesnaženje so potrdili tudi njihovi prvi testi, zato so odkritje prijavili več institucijam.

Iz vrst stroke in domačinov prihajajo ocene, da sta temna barva vode in neznosen vonj posledica tipičnega propadanja po poplavah, do kakršnega tu sicer v milejši obliki pride večkrat. Policija in pristojna inšpektorata sta medtem še na delu, v teku so analize vzorcev.

Smrad po gnilobi

Nekaj dni po poplavah se je začel v okolici Bevk začel širiti neznosen smrad po gnilobi in mrhovini. Vse, kar je raslo tam, kjer je 10, 12 dni stala voda, je odmrlo, poginile so živali, kot so krti in miši, je povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič.

Uroš Stepišnik/STA

A dolgotrajna poplavljenost na tem območju za seboj vedno pusti tovrstne posledice, je podčrtal in dodal, da je razlika le ta, da do poplav običajno pride spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja, večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši, je navedel.

Uroš Stepišnik/STA

Sicer pa je območje, od koder se izlivajo vode v Bevški jarek, zaradi nadmorske višine – tu je raven najnižja – ter neočiščenih jarkov najdlje poplavljeno, je še dejal in se obregnil ob pristojne, ker kljub več pozivom še vedno niso našli rešitev za to.

Posledica onesnaževanja?

Lenarčič je zato mnenja, da stanje na potoku Bevški jarek ni posledica onesnaženja s komunalnim blatom čistilnih naprav. Ta teza se mu zdi "popolnoma nelogična".

"Morebitno odloženo blato bi se ob poplavah najprej razlilo po površinah in razredčilo. Da bi po tolikem času povzročilo omenjeni pojav, v omenjenih koncentracijah, bi morala biti količina materiala izredno velika (izračunljiva), ali pa bi je moralo biti nekaj odlito sedaj neposredno v jarek," je argumentiral.

Uroš Stepišnik/STA

Tudi Mestna občina Ljubljana ima, tako trdi župan Zoran Janković, dve neuradni informaciji. Po prvi gre pri dogodku na Ljubljanskem barju za normalen pojav, po drugi pa je bilo nekaj spuščeno v vodo.

"Mi imamo na Ljubljanici štiri merilna mesta in vsak dan merimo, kaj se dogaja. Rezultati kažejo na dobro stanje, izmerjena pa so posamezna preseganja mikrobioloških parametrov. Vsak dan delamo nove vzorce, če bomo kaj zaznali, bomo to posredovali ustreznim službam," je dejal.

Kako so ukrepali?

Kot je povedal direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic, so takoj, ko so dobili prijavo onesnaženja, "odreagirali in poklicali policijo, ki je uvedla vse potrebne postopke". Opravljen je bil terenski ogled, v parku pa so dobili informacijo, da bi šlo lahko za naraven pojav, je povedal in dodal, da se zato še ne da z zanesljivostjo trditi, za kaj gre, in je treba počakati na rezultate analiz.

Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da so v ponedeljek v tako imenovani stari strugi Ljubljanice zaznali snov rjavo-rdeče barve. "Obveščene so bile pristojne službe, policisti pa so opravili ogled in zavarovali vzorce snovi. Za kakšno snov gre, vzrok za njen pojav in morebiten vpliv na okolje oziroma posledice še niso znani in so predmet nadaljnje kriminalistično forenzične preiskave," so povedali. Zdaj nadaljujejo zbiranje obvestil o sumu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, o vseh ugotovitvah pa bo obveščeno pristojno državno tožilstvo, so še navedli.

Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo ter za naravne vire in prostor pa sta informacije o onesnaženju prejela danes zjutraj in jih bosta obravnavala kot prijave. Uvedli bodo inšpekcijski postopek. Lokacijo naj bi pregledali že danes.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol