Oboževali smo ga vsi: umrl je eden največjih, poslovil se je slovenski gledališki velikan

Umrl je priljubljeni slovenski igralec Jurij Souček. Slovenski dramski, filmski in televizijski igralec se je poslovil v 95. letu starosti.

Slovensko gledališko umetnost je obogatil z več kot 150 vlogami, dragoceno dediščino pa zapustil tudi na malih zaslonih in radijskih valovih. Bil je nepozaben obraz in glas televizije – številne generacije pa so odraščale ob risanih likih, ki jih je oživljal, med bolj znanimi so pujska Pipi in Melkijad, Maksipes Fik ter Miškolin. Prav letos bo pri založbi Beletrina izšla njegova avtobiografija z naslovom Glej ga, Součka!

Njegovo življenje

Rodil se je leta 1929 v Ljubljani. Diplomiral na trgovski akademiji, nato pa leta 1953 še na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost v razredu Vide Juvanove. Po diplomi se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim izletom v svoboden poklic, vse do leta 1989.

Obsežen gledališki opus

Njegov gledališki opus obsega več kot 150 vlog. Od prvih igralskih korakov so mu ustrezali ostreje izrisani dramski tipi. Med drugim je bil Kreon v Smoletovi Antigoni, Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah, Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf?, Cesar v Arrabalovem Arhitektu in asirskem cesarju, pa Profesor v Ionescovi Učni uri ter številni drugi liki. Desetletja je deloval tudi na televiziji, kjer je bil igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser.

Cela vrsta rodov otrok pozna njegov glas, s katerim je oživil neštete prepoznavne in priljubljene like iz risank in otroških radijskih iger. Radijska dediščina je po njegovi zaslugi bogatejša za okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa, so zapisali na MMC.

Souček je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Nastopil je tudi v več filmih, med drugim v klasiki Ne čakaj na maj (1957) Františka Čapa, ter v mladinski pravljični seriji Čisto pravi gusar (1987). Igral je tudi v televizijski seriji Waitapu (1990). 

Součkovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958, takrat je zaigral v prvih skečih s Franetom Milčinskim – Ježkom. S prav tako legendarnim Ježkom sta si bila tudi sicer blizu in sta se glede marsičesa strinjala. "Oba sva, zgleda, optimista glede politike. 40 let si misliš, da bo bolje, potem greš v pokoj in misliš, da bo bolje, še zdaj mislim, da bo bolje," je dejal Souček nekoč.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije