Na zadnji dan v letu se je za vedno poslovil zaslužni papež

Zaslužni papež Benedikt XVI. je umrl v 96. letu starosti, so sporočili iz Vatikana. Bil je prvi papež, ki je po skoraj 600 letih odstopil s položaja in drugi, ki ni bil Italijan v zadnjih 500 letih. Od svojega odstopa leta 2013 je živel v relativni osami v vatikanskem samostanu. Že več mesecev pa je bilo znano, da je fizično šibak.

Zaslužni papež 

Nemec Joseph Ratzinger, zaslužni papež Benedikt XVI., ki je danes umrl v 96. letu starosti, bo ostal v zgodovini zapisan kot eden redkih in prvi po več stoletjih, ki je odstopil s položaja. Bil je osmi Nemec na sedežu poglavarja Katoliške cerkve, veljal pa je za zagovornika zelo konservativnih stališč Cerkve.

Papež je bil od 19. aprila 2005 do 28. februarja 2013, ko se je upokojil in tako postal prvi papež po 600 letih, ki je odstopil. Pri tem bi mu lahko sledil njegov naslednik, sedanji papež Frančišek, ki je v zadnjih mesecih odpovedal številne dogodke in zaradi bolečin v kolenih uporablja invalidski voziček, saj je julija dejal, da so za njegov odstop "odprta vrata".

Benedikt XVI. je od odstopa živel odmaknjeno v samostanu Matere Cerkve v Vatikanu, v hiši z lastno kapelo, lepim razgledom na kupolo bazilike svetega Petra in zaščiten pred mestnim vrvežem Rima. Zanj je skrbelo več redovnic in njegov zasebni tajnik Georg Gänswein.

Nazadnje se je javno oglasil februarja, ko je prosil za odpuščanje zaradi neukrepanja pri spolnih zlorabah otrok v nemški katoliški cerkvi, ko je bil nadškof.

Delo zaznamovano s škandali 

Njegovo papeževanje so poleg zavzemanja za tradicionalne krščanske vrednote preko nove evangelizacije, ki naj temelji na zakonski zvezi in družini, močno zaznamovali tudi škandali. Najbolj je odmeval spor Vatikana z Irsko, ko je v javnost prišlo pismo Vatikana irskim škofom iz leta 1997, v katerem so jim svetovali, naj ne prijavijo domnevnih primerov zlorab otrok policiji.

Temu je sledila prav tako odmevna afera z uhajanjem zaupnih informacij izza vatikanskih zidov, ki so razkrivale sporne finančne posle v vatikanski banki Ior, korupcijo pri podeljevanju poslov in boj za oblast med različnimi strujami znotraj Vatikana. Za uhajanje zaupnih papeških dokumentov je bil obsojen papežev majordom Paolo Gabriele, ki ga je Benedikt XVI. kasneje oprostil.

Nedavno prosil za odpuščanje 

Letos pa je prosil za odpuščanje zaradi neukrepanja pri spolnih zlorabah otrok v nemški katoliški cerkvi, ko je bil med letoma 1977 in 1982 münchensko-freisinški nadškof. To je storil po objavi poročila odvetniške družbe, da takrat zavestno ni ukrepal v štirih primerih duhovniških zlorab otrok.

V pismu, objavljenem februarja kot odgovor na preiskavo, je vsem žrtvam spolne zlorabe izrazil "svoj globok sram in globoko žalost ter iskreno prošnjo za odpuščanje". "

V katoliški cerkvi sem imel velike odgovornosti. Še toliko večja je moja bolečina zaradi zlorab in napak, ki so se zgodile na teh različnih mestih v času mojega mandata," je dodal.

Benedikt XVI. je sicer odgovoren tudi za modernizacijo papeževanja. Med drugim je odprl račun na Twitterju in 12. decembra 2012 objavil svoj prvi tvit. "Dragi prijatelji, vesel sem, da lahko z vami navežem stik preko Twitterja. Hvala vam za dobrodušen odziv. Blagoslavljam vas iz vsega srca," je zapisal.

Vseskozi je nasprotoval "pohlepu" in "samozadostnosti" v Cerkvi in je zavračal vse pozive k modernizaciji Cerkve. Nasprotoval je odpravi celibata v Cerkvi in temu, da bi lahko duhovniški poklic opravljale tudi ženske. Leta 1986 je ostro obsodil homoseksualnost in istospolne partnerske zveze. 

 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol