N. V. | 19. 12. 2023, 20:00
Vse več Slovencev ima doma orožje (policisti razkrivajo, da nismo tako daleč od Američanov)
Lahko si zatiskamo oči in trdimo, da v Sloveniji večina ljudi nima orožja – da je to težava, s katero se soočajo v Ameriki, pri nas pa že ne. Resnica pa je žal drugačna.
Na svetu je več kot milijarda kosov strelnega orožja, velika večina pa je v rokah civilistov. Tudi v Sloveniji narašča lastništvo orožja brez ustrezne dokumentacije. Leta 2020 so slovenski civilisti imeli v lasti skupno 159.812 kosov orožja (tako dovoljenega kot nedovoljenega), od tega je bilo 145.284 registriranega, kažejo podatki GunPolicy.org.
Število strelnega orožja v zasebni lasti.
Vse več ljudi tudi izdeluje in pridobiva orožje za nezakonite namene ter nedovoljeno proizvaja ali prodaja orožje in eksplozive. Čeprav se v Sloveniji za zdaj morda še ne soočamo s tako izrazitim izzivom kot v nekaterih drugih državah, pa je problem precej pereč.
Slovenski policisti vsako leto zasežejo več orožja
Na leto slovenska policija zaseže približno 115 kosov različnega orožja. Predstavnica policije za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič nam je razkrila, da večinoma zasežejo avtomatske puške, lovske puške, zračne puške, pištole, strelivo, hladno orožje.
Največ orožja policija zaseže pri obravnavi prekrškov – če nekdo poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine; del pa pri obravnavi kaznivih dejanj – če nekdo izdeluje in pridobiva orožje in pripomočke, namenjene za kaznivo dejanje, in če nekdo nedovoljeno proizvaja ali prodaja orožja ali eksploziva.
Kaj policija naredi z zaseženim orožjem?
"Policija z zaseženim orožjem ravna v skladu z navodilom o ravnanju z izročenim, najdenim, zaseženim in odvzetim orožjem," Ciperle Adlešičeva pojasni, da zaseženo orožje uničijo, prodajo, namenijo za raziskovalne dejavnosti policije ali podarijo državnemu muzeju. O razvrstitvi odloča komisija, sestavljena iz uslužbencev ministrstva za notranje zadeve in policije.
Zaseženo orožje hranijo do pravnomočnosti odločbe o prekršku oziroma do pravnomočne sodbe sodišča – v primeru najdenega orožja pa do preteka enega leta od najdbe orožja. Če se v tem času ne najde lastnik, pridobi najditelj – v skladu z določili stvarnopravnega zakonika – lastninsko pravico na orožju, ki ga je dovoljeno posedovati.
Policija zaseženo orožje hrani v varovanih prostorih ministrstva za notranje zadeve, predstavnica policije za odnose z javnostjo pojasnjuje za Metropolitan.si. Prostor je očitno zares dobro varovan, saj se še ni zgodilo, da bi kdo zaseženo orožje poskušal ali uspel odtujiti. Niti se še ni zgodilo, da bi orožje poskušal odtujiti kak policist, nam zagotavlja Ciperle Adlešičeva.
S težavo se ne soočajo zgolj v Ameriki
513 milijonov prebivalcev Evropske unije je imelo leta 2017 skupno 79,8 milijona kosov strelnega orožja. Največ strelnega orožja je bilo skoncentriranega v Nemčiji (15,8 milijona) in Franciji (12,7 milijona), medtem ko je bila stopnja posedovanja strelnega orožja na sto prebivalcev najvišja v Črni gori (39,1), Srbiji (39,1) in na Cipru (34).
Svetovno gledano je Slovenija na 48. mestu glede na ocenjeno število orožja na sto ljudi. Stopnja posedovanja strelnega orožja na sto prebivalcev je v Sloveniji 15,6.
Pomembno je sicer poudariti, da v Sloveniji število smrtnih žrtev zaradi orožja upada. Če smo v začetku tisočletja še beležili okoli 80 smrtnih žrtev zaradi strelnega orožja na leto, je leta 2019 pod streli klonilo 37 ljudi: 36 moških in ena ženska.
Skupno število smrti zaradi strelnega orožja.
Med tistimi, ki so v času raziskave imeli strelno orožje, jih je več kot tretjina (35 odstotkov) kot razlog za oborožitev navedla lov; drugih 29 odstotkov jih je to storilo iz poklicnih razlogov, kot je služba v policiji ali vojski; nadaljnjih 23 odstotkov pa je imelo v lasti strelno orožje za uporabo v športu, kot je streljanje na tarčo. Manj pogosti razlogi za posedovanje strelnega orožja so bili osebna zaščita (14 odstotkov), drugi osebni razlogi (10 odstotkov) in zanimanje za strelno orožje kot zbiratelj (5 odstotkov).
