Priznanje, ki je pretreslo celo sodišče!
Mariborsko okrožno sodišče je 42-letnega Cvijana Jeremića, enega od treh obtoženih za dva bombna napada v Šentilju v letih 2024 in 2025, po sklenjenem sporazumu s tožilstvom obsodilo na tri leta zapora, poroča Večer. Soobtožena očitkov nista priznala, zato jima bodo sodili v ločenem postopku.
Jeremić je bil obsojen za dve kaznivi dejanji povzročitve splošne nevarnosti. Skupaj s 44-letnim Miloradom Rosuljašem in 39-letnim Matejem Kovačem naj bi namreč sodeloval pri dveh napadih z eksplozivnimi sredstvi na družinsko hišo v Šentilju.
Bombi na družinsko hišo
Povod za prvi napad septembra 2024 naj bi bili poslovni spori Rosuljaša z družino, ki je živela v hiši. Drugi napad se je zgodil februarja lani. Po obtožnici je škoda v obeh dogodkih presegla 30.000 evrov.
Kot piše časnik, je Jeremić na predobravnavnem naroku dejal, da razume posledice sporazuma in da ga je podpisal prostovoljno. "Priznam krivdo po obtožbi," je dejal. Svoje ravnanje obžaluje, a časa ne more zavrteti nazaj, je dodal. Ob tem je zatrdil, da je ravnal po navodilih Rosuljaša, ki naj bi mu naročil, da odvrže bombi. Opisal je tudi potek dejanj.
Tožilstvo v obtožnici poudarja, da je trojica obtoženih ravnala z zavestnim sodelovanjem in po predhodnem dogovoru, pri čemer bi lahko bile posledice bistveno hujše, saj so bili v času napadov v hiši člani družine.
Trgovali tudi s kokainom
Bombna napada naj bi bila, tako Večer, del širše kriminalistične preiskave, v kateri so celjski in mariborski kriminalisti skupaj s preiskovalci generalne policijske uprave razbili del mednarodne kriminalne združbe. Ta je na območju Slovenije trgovala s kokainom in bila povezana tudi z nasilnimi kaznivimi dejanji.
Po ugotovitvah policije naj bi imel Rosuljaš pomembno vlogo tako v mamilarski združbi kot pri organizaciji bombnih napadov. V nasprotju s soobtoženima pri bombnih napadih, ki sta morala v pripor zaradi dogodkov v Šentilju, mu je sodišče istega dne, 15. aprila lani, pripor odredilo zaradi trgovine z drogo.
Po navedbah Večera bi moral sicer na prestajanje zaporne kazni tudi oškodovanec v bombnem napadu, saj naj bi ga sodišče zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev obsodilo na dve leti in dva meseca zapora, sodba pa je postala pravnomočna leta 2021. Odhod v zapor naj bi odlagal z vlaganjem pravnih sredstev, še dodaja časnik.
