Ford Mustang 5.0: Njegov pogled

Mustang 'dojaja' z modelno oznako 2014, kot ga že prodajajo Američani, je že pred dvema letoma v Fordu prestal resno lepotno operacijo. Zunaj je dobil nov prednji in zadnji del ter nekaj lepotnih popravkov v notranjosti, predvsem na armaturni plošči. Pojavno najbolj očara pogled. Njegov pogled. Spredaj je namreč zdaj še bolj zašiljen. Namrščen prednji del in luči, ki na ta svet gledajo izpod čela, drugim udeležencem v prometu dajejo vedeti, da je avto jezen. Hudo jezen. In da se res ni dobro zajebavati z njim. Hej, ti v hyundaiju, takoj se umakni s prehitevalnega pasu!

Z novimi zadnjimi lučmi je mustang hudo moderen tudi od zadaj. Oblika se še vedno spogleduje s prvim mustangom, predstavljenim konec leta 1964. Na vsaki strani tri pravokotne svetilne enote, ki svetijo z neonskim tonom samo v svojem okvirju. V sredini ostajajo luči črne kot noč in na sredini med obema zadnjima lučema je zajeten kromiran znak na okrogli podlagi. Ja, nekdaj je bil to pokrov goriva. Za tiste premožnejše tam ni bil narisan samo divji konj v galopu, ampak kača. Kobra. Za redke izbrance, ki so si lahko privoščili storitve legendarnega teksaškega tunerja, še napis Shelby.

Zgrabim za kljuko in odprem vrata. Na pragu se v modri barvi zablešči osvetljen napis 'Mustang'. Zdrsnem na sedež, odet v prekrasno usnje. Če kaj, potem Američani res znajo rokovati z usnjem. Vanj sta odeta tudi debel volanski obroč in pokrov armaturne plošče. Ta je v svojem zgornjem delu zdaj izdelana iz vrhunske mehke plastične gume in, hvala bogu, ne več iz cenene, trde in škripajoče plastike.

Streha je že zložena. Super. Sicer bi jo zložil sam, čeprav ni sonca in je precej hladno. Obrnem ključ in iz dveh izpušnih cevi na zadku zabobni osemvaljnik. Lepo. Zelo lepo. Globok in zdrav zvok. Ob poplavi sodobnih dizlov in superekonomičnih turbobencinskih motorjev s prostorninami od 0,6 do 0,9 litra je zvok mustangovega motorja pravi balzam za dušo. Starošolski ameriški motor, ki kot supergliserji golta bencin tako kot Nemci pivo na Oktoberfestu. Namenoma dvakrat ali trikrat pohodim plin, da zareže po Fordovem dvorišču in se prestrašeno obrnejo kupci fiest, le kaj hudiča se dogaja.

Hehehe ... prva prestava. Greeeemooo! Avto k sreči ni avtomatik, kajti ljubim okorne ameriške ročne menjalnike. Mustangov je super. Morda malce trd, a izredno natančen, s kratkimi gibi. Všeč mi je ledeno hladna in zajetna kovinska krogla na vrhu prestavne ročice. Ličen zloščen aluminij spominja na biljardne krogle, ki si jih na prestavne ročice montirajo ameriški ljubitelji predelanih vozil hot-road.

Med vožnjo po mestu se obračajo glave. Nekoliko zaradi avta, nekoliko zaradi zvoka in nekoliko zaradi barve. In ja, okej, nekoliko zaradi bebca, ki se v tem izrazito neprimernem dnevu za vožnjo brez strehe napihuje v vozilu, ki se na naših cestah zdi skorajda tako drugačno, da bi manj pozornosti vzbujal, če bi jahal konja. Gol in s perjanico na glavi.

Ampak, hej, saj to je njegov namen. Mar ni? Če vam je ob tem nerodno, potem si pač ne boste kupili tega avta, ko bo zapeljal tudi uradno na naše ceste, kot napovedujejo v Fordu. Vendarle je padla odločitev, da mimo sivih uvoznikov vozil iz ZDA Ford tudi uradno ponudi mustanga evropskim kupcem. No, brez skrbi, za tiste, ki vam tak avto pomeni prevelik odklon od sivega povprečja, bodo še vedno ponujali tudi focusa v karavanski izvedbi. Kot že dalj časa lahko pri nas kupite Chevroletovo corvetto, bo po novem kmalu mogoče kupiti še drugega od najznamenitejših in nesmrtnih ameriških avtomobilov, ki še pišejo avtomobilistično zgodovino.

Mustang sicer ni superšportni avto. Pravzaprav sploh ni športnik, pa čeprav že vsa leta z njim tudi uspešno dirkajo. Najbolj in najprej je nastopač. Avto za mestno pohajanje v dvoje. S spuščeno streho in komolcem, naslonjenim na rob vrat. Mustang je tipični predstavnik ameriških mišičnjakov ali muscle cars, kot so jim nadeli oznako čez lužo že tam v šestdesetih letih. Ta oznaka zares še najbolje izraža tako njegov karakter kot tudi namen in vozne lastnosti. Veste, čeprav so izdatno popravili podvozje in s tem lego vozila ter mu nataknili celo Brembove zavore, se tale avto na kakšni hitri in zaviti gorski cesti še vedno ne znajde najbolje. Vsak evropejec ali japonec z oznako GTI ali RS mu bo sprašil rit. Ampak na širokih in hitrih cestah je pa doma. In na dolgih avtocestah. Pa seveda v mestu. Ob sončnem zahodu, z ravno prav navitim vrhunskim avdiosistemom, iz katerega odmeva Kid Rock: »Singing sweet home Alabama all summer long ...« Verjemite mi, ljudje vas bodo opazili in si vas zapomnili. Ko boste parkirali pred hišo, pa bodo sosedje zeleni od zavisti.

Zeleni kot pokrov motorjanašega testnega mustanga, ki je bil odet v barvni odtenek z uradnim imenom Must to have it green. Zelena, ki jo morate imeti. Genialno. Že samo zaradi imena barve ali zvoka motorja je to avto, ki je vreden nakupa. Za ceno ne sprašujte. Če vas recesija še ni zjebala do konca, potem ne čakajte. Krsta nima žepov, pravijo Američani, in s seboj ne boste odnesli nič. Naročite mustanga pri slovenskem uvozniku in si privoščite tisto, kar sanjate že od nekdaj. Poletje se sicer res poslovilo, a junij bo spet kmalu tu.

Besedilo: Gaber Keržišnik

Foto: Saša Kapetanovič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord