Čisto iskreno o dronih

To niso zgolj igrače!

1. 10. 2019, 12:00 | Mobilno
Čisto iskreno o dronih (foto: Aleš Bravničar) Aleš Bravničar

Droni so igrače, ki v zadnjih letih moških ne pustijo ravnodušnih. Bodisi jih že imamo sami bodisi naši prijatelji, veliko smo slišali o njih, razmišljamo o nakupu … Igrače jim rečem z razlogom ‒ večina namreč njihovo uporabo razume zgolj kot igro. 

Dejansko niti ne vedo točno, kaj z njimi početi, nikoli niso bili med modelarji in tudi fotografi niso. Tako tudi ne razmišljajo, da uporaba dronov ni primerljiva z drugimi daljinsko vodenimi igračami. Pa vendar v trenutku, ko se z dronom odlepiš od tal, postaneš letalec ‒ vstopiš v zračni prostor, ki je bil do danes rezerviran zgolj za ptice in pilote. Vse svetovne zakonodaje namreč razumejo upravljalce dronov kot letalce, uporabnike zračnega prostora, tiste, ki morajo upoštevati stroge predpise letalske varnosti.

Ko dron zadene helikopter

Varnost je nekaj neotipljivega, zavemo se je šele takrat, ko gre kaj narobe. Preprost dron, ki ga je možno kupiti v vsaki fotografski in tehnični trgovini, pa lahko povzroči hudo letalsko nesrečo. Helikopter na nujni vožnji na majhni višini s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro bi ob trku drona, katerega motorčki in baterija so zelo trdi, v veliko prednje steklo težko ostal v zraku. Nepričakovan nalet zdrobljene šipe v glavo pilota je namreč zelo nevaren. Pri konstruiranju letal in helikopterjev so sicer upoštevali trk s pticami, z droni pač ne.

Pri upravljanju drona ni velika verjetnost in tudi ne razmišljam, da bom ravno jaz sklatil letalo, ampak z velikim številom nepremišljenih uporabnikov statistika velikih števil dela svoje, poleg tega danes letenje z dronom na ekstremnih višinah in oddaljenostih žal ni nič nenavadnega. Tudi če ne bi bilo nobene žrtve, je za nas, ki smo dolgoletni disciplinirani upravljalci dronov, izjemno neugodno, da bo tak dogodek globalno neverjetno odmeven in bo zato imel dolgoročne posledice za vse. Na spletu je objavljenih tako veliko nevarnih početij, da jih letalskih inšpektorji niti kaznovati ne morejo vseh. Se pa večina upravljavcev dronov ne zaveda, da imajo inšpektorji pri nas dve leti časa za izvedbo prekrškovnega postopka.

Neslutena hitrost razvoja

Letalske oblasti so droni po stoletju uležanega sistema počasnega in vztrajnega izboljševanja varnosti na osnovi analiz nesreč ujeli nepripravljene. Tako hitre spremembe namreč nihče ni mogel predvideti. Ta se ni zgodila zaradi potrebe na trgu ali tehnološkega preskoka, zgodila se je, ko je kitajsko podjetje bolj po naključju na trg plasiralo izdelke, pri katerih odsotnost tehničnega znanja ni bila več ovira za uporabo dronov.

Pred sedmimi leti, ko sem se sam lotil fotografiranja iz zraka z droni (tovrstne kakovostne fotografije do takrat sploh še ni bilo), je to zahtevalo obilo znanj in veščin: od modelarskih, fizike in aerodinamike pa do konstruiranja, lotanja, programiranja elektronskih vezij … In naenkrat se na trgu pojavi 'instant dron', pri katerem vsa ta znanja niso več potrebna ‒ brez vseh zavor se lahko posvetiš zgolj svojevrstni uresničitvi tisočletnih sanj po letenju. Ne nazadnje so droni prav to: dober približek letenja.

Ko sam ne moreš v zrak, ker je prezapleteno ali predrago, tja pa pošlješ svoje oči, občutja … 'Prednost' pred vsemi drugimi letalci je v tem, da imaš svojo rit ves čas varno na tleh in se ti vsaj po tvojem prepričanju ne more nič zgoditi. Ob tem seveda v celoti spregledaš, da si svoje tveganje prenesel na druge udeležence zračnega prostora in tiste, ki so neprostovoljno na tleh pod tvojim dronom. Tako smo čez noč smo dobili goro letalcev, ki prvič v zgodovini letalstva niso usposobljeni, nimajo znanj in izkušenj (manj ko veš, bolj si suveren), še najbolj pa jim primanjkuje odgovornosti, ki je ključni del usposabljanja vsakega letalca.

V tem smislu je tudi zanimiv sodoben fenomen skoraj brezmejnega zaupanja v tehniko. Odkar nam doma ni več treba samim popravljati pralnih strojev, stoenk in fičev, imamo občutek, da so priznane blagovne znamke garancija za tehnično brezhibnost (noben dron nikoli ne ostane v zraku ‒ vprašanje je samo, kako bo prišel do tal).

Kaj pravijo predpisi

Odgovor letalskih oblasti po vsem svetu je prva generacija predpisov. Ti so precej omejili uporabo dronov in tako zmanjšali njihovo nevarnost. Letiš lahko nizko in blizu, dovolj stran od drugih zrakoplovov in ljudi. V tem duhu tudi naša zakonodaja za vse uporabnike, tako hobi kot profesionalne, pravi sledeče:

  1. Ne leti blizu letališč, nikakor ne manj kot pet kilometrov od letališke steze Brnika, Maribora, Portoroža in Cerkelj, izven tega kroga znotraj CTR pa največ 50 metrov visoko (če ne veš, kaj je CTR, leti ne više od 50 metrov vsaj v krogu 20 kilometrov od steze).
  2. Nikoli ne leti više od 150 metrov.
  3. Od vsega, kar je človek ustvaril, in od vseh ljudi moraš biti ves čas leta horizontalno odmaknjen vsaj 30 metrov ‒ če gre za 12 ljudi in več, pa vsaj 150 metrov (četudi so to tvoji prijatelji na pikniku na osamljenem travniku).
  4. Leti samo podnevi in tako blizu, da drona vidiš ves čas, pa četudi je pri majhnih dronih to zgolj 100 metrov.

Pomembno je razumeti razliko med hobi in profesionalno uporabo drona. Hobi uporaba je zgolj rekreacija, s katero ne ustvariš nobene vrednosti (ni pomembno, ali si za letenje plačan ali ne) ne zase ne za koga drugega (usluge, pomoč …). Vse drugo je opravljanje dejavnosti oziroma profesionalna uporaba drona. Ta je po eni strani bolj omejena oziroma nadzirana, po drugi strani pa je to tudi edina pot, po kateri lahko obideš nekatere prej naštete omejitve (letenje na naseljenem območju, na manjših razdaljah in ponoči).

Tehnični in drugi pogoji tu postanejo težki. To je tudi eden od razlogov, da nas je operaterjev z dovoljenji za letenje na naseljenem območju tako malo. Pot spoznavanja z zakonodajo je daleč najbolje začeti na brezplačnih predavanjih, ki se izvajajo na Agenciji za civilno letalstvo (samostojen študij brez letalskega predznanja je velik izziv). Zanimivo je recimo, da imajo operaterji, ki so sicer opravili formalni izpit iz poznavanja pravil letenja z droni, na teh predavanjih pa niso bili, ključne pomanjkljivosti v razumevanju zakonodaje.

Zakonodaja ščiti posameznika pred nevarnostjo, ki jo droni oziroma njihovi upravljalci povzročajo v zračnem prometu, na tleh in pred posegi v zasebnost. Zelo enostavno merilo nedovoljeno uporabo drona je obvezen horizontalni odmik 30 metrov. Če vam dron prileti bliže, zelo verjetno krši zakonodajo in lahko proti upravljalcu sprožite uradni postopek. Pri nas je namreč kultura spoštovanja predpisov zelo majhna in marsikdaj kršitelju pomagajo zgolj ustrezne sankcije.

Novi enotni predpisi EU

Konec maja je bila sprejeta skupna evropska zakonodaja, katere proces sprejemanja je dolg ‒ prve učinke bo imela sredi prihodnjega leta, v celoti bo uvedena šele leta 2022. Njena ključna prednost je, da bo ureditev znotraj celotne EU enotna. Koncept zakonodaje je bolj fleksibilen od trenutnih nacionalnih rešitev. Razlike med hobi in profesionalno uporabo ni več. Še vedno pa bo jasna meja med tistimi, ki bodo svoje dejavnosti opravljali v nezahtevnem neposeljenem okolju (koncept “buy and fly”), in pa tistimi, ki bodo želeli delovati v varnostno zahtevnem okolju ‒ podobno, kot velja pri nas že sedaj.

Obeti za prihodnost

Ključna neznanka razvoja ostaja. Gre za sprejemanje javnosti. Droni pomenijo motnjo v svetu letalstva, ki se je zato prisiljeno prilagajati in prevzemati večje tveganje, poleg tega ostaja tudi brez pomembnega dela prihodkov. Odmevnejši incident bodisi na področju letalske varnosti (ogrožanje letalskega prometa oziroma konkretna nesreča) bodisi na področju splošne varnosti ljudi in premoženja (na primer uporaba dronov za teroristične namene) zna pomembno zavrti napredek tega področja in ogroziti dejavnost obstoječih uporabnikov.

Tekst: Janez Kotar
Foto: Aleš Bravničar/Skycrew.Org

Janez Kotar je začetnik vrhunske fotografije z droni pri nas. Svoje odlično znanje in izkušnje s področja tehnike in zakonodaje dokazuje kot svetovalec Agencije za civilno letalstvo, udeleženec skupnih projektov EU s tega področja, direktor Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov ... Je tudi operater D-kategorije na področju dronov, pilot generalne aviacije in padalec.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri