Jim Pugh: Ta 100-metrska jadrnica je zagotovo nekaj izjemnega

Anglež je na eni od jadralskih regat odkril sončno Kalifornijo in se pred 30 leti tja tudi preselil. Tam je s partnerjem Johnom Reichelom ustanovil oblikovalski studio Reichel/Pugh, ki že vrsto let oblikuje in tudi konstrukcijsko razvija najhitrejše in največje jadrnice tega sveta.

Studio je prispeval veliko jadrnic za Pokal Amerike in mirno lahko rečemo, da brez njiju to tekmovanje ne bi bilo to, kar je. Svojo tehnologijo sta s tekmovalnih jadrnic uspešno prenesla tudi na jadrnice za prosti čas.

Od kod izvira vaša ljubezen do jadrnic?

JP: Rodil sem se na Otoku in že od malih nog ljubim morje. Jadrati sem začel pri šestnajstih in se v trenutku zaljubil v ta šport. Začel sem tekmovati in se udeleževati različnih regat na vseh koncih sveta. Na eni od teh sem odkril Kalifornijo, kjer mi je bilo všeč in zato sem tam tudi ostal. Kmalu sem začel sam konstruirati in izdelovati jadrnice in nekega dne pred 28 leti sva v San Diegu v Kalifoniji s partnerjem Johnom Reichelom ustanovila lastno podjetje.

In tako se je začela zgodba o uspehu?

JP: Ustanovila sva podjetje kar pri meni doma in začela iskati naročila za oblikovanje. Sprva sva mislila, da bo relativno lahko, ampak je na koncu trajalo celih osem let, da sva zares začela. Preden sva dobila tistih nekaj pomembnih naročil, je bilo izjemno težko, ampak potem so le prišle dobre stranke, za katere sva naredila nekaj uspešnic. Vse drugo je zgodovina.

Kakšne prednosti vam je prinesel uspeh?

JP: Prednosti so, da vidiš, kako se te barke dejansko zgradijo. Zdaj imamo ekipo šestih inženirjev in oblikovalcev, tako da lahko neposredno vidimo, kako se ti koncepti razvijajo, oblikujejo ter v večini primerov tudi zgradijo. Vse to je precej razburljivo, opazovati ta proces in biti del njega, saj se vse to zgodi v razmeroma kratkem obdobju. Sto čevljev [30,5 metra] velika jadrnica je na primer lahko zgrajena v letu in pol, tako da zelo hitro vidiš sadove svojega dela. Veliko tehnologije razvijamo znotraj podjetja in z njo se nato udeležujemo različnih tekmovanj in regat. Predvsem konstruiramo in oblikujemo tekmovalne jadrnice in zato moramo biti vedno v koraku z razvojem, kar je trajen proces. Če se samo za trenutek ustaviš, namreč nehaš zmagovati in zato pač potrebuješ tisti zagon, ki ti daje voljo. Nato to tehnologijo prenesemo tudi v jadrnice za prosti čas.

Katera so vaša življenjska načela oziroma vodila, ki so pripomog­la, da ste postali tako uspešni?

JP: Najpomembneje je biti iskren do sebe, do svoje družine, prijateljev in podjetja. Treba je predstavljati stranke in jim zagotoviti točno tisto, kar si želijo, in vse potrebne storitve. Razviti in zgraditi barko je namreč projekt, ki lahko traja tudi več let, zato je treba že vnaprej predvideti tudi vse pluse in minuse, ki se lahko pojavijo med procesom, torej predvideti tudi vse vnaprejšnje probleme. Je precej razburljivo delo, obenem pa tudi naporno.

Zdaj ste zasnovali jadrnico, ki bo, če bo prodana in zgrajena, največja jadrnica na svetu. Kakšen je občutek?

JP: Projekt, kot je ta 100-metrska jadrnica, je zagotovo nekaj izjemnega, prelomnega in posebnega, sploh če nam bo uspelo najti stranko z vizijo. To smo naredili v partnerstvu s številnimi avtorji in podjetji in je spet neki nov izziv. Trenutno trženjsko podjetje Yco išče primernega kupca. To so seveda zelo eksluzivni, bogati posamezniki, pravzaprav je le nekaj ljudi na svetu, ki si to lahko privoščijo. Zato mora posredniška hiša najti in stopiti v stik ravno z nekom od teh, ki bi bil zainteresiran. Projekt je zanimiv tudi zaradi dejstva, da gre za jadrnico, medtem ko je večina jaht v tej velikosti motornih. Je pa ta jadrnica izjemno učinkovita in zelo hitra. Vsaj tako hitra kot večina motornih jaht, vendar v nasprotju z motornimi ne porabi veliko goriva. Gre torej za neko alternativo, neki drugačen živ­ljenjski slog kot na motornih jahtah.

Kako preživljate prosti čas, kolikor vam ga ostane?

JP: V San Diegu živim skupaj s svojim dekletom, in če le lahko, vsak prosti trenutek preživim doma. Posel, kot je ta, vzame veliko časa, veliko je potovanj, udeleževanja raznih regat, navtičnih sejmov in salonov, treba je nenehno obiskovati svoje stranke na različnih koncih sveta. Zato je čas, ko pridem domov, še toliko dragocenejši in po navadi si samo želim vse odklopiti, se sprostiti ter preživeti čas z dekletom in družino. Kar se tiče zasebnih potovanj, rad obiščem tudi Avstralijo, kjer imam zelo dobre prijatelje in kjer preživim vsak božič in novo leto. Ravno tako se še vedno rad vračam tudi v rodno Anglijo, kjer živita mama in sestra.

Ali imate svojo barko?

JP: Nimam barke, saj sem preživel veliko časa na njih in ob njih. Včasih sem bil profesionalni jadralec, zdaj pa tako ali tako vsak dan delam barke, torej sem neprestano v stiku z njimi. Zato se želim, ko imam čas zase, odklopiti tudi od bark. Prosti čas najraje preživljam tako, da si vzamem prost podaljšan konec tedna in si ga takrat vzamem na easy.

TEKST Urška Košir    
FOTO Urška Košir, osebni arhiv intervjuvanca

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord