Tehnologija 5G: naslednja najboljša stvar ali trojanski konj, ki bo ogrozil naše zdravje in okolje? (piše: Petra Windschnurer)

V mnogih državah po vsem svetu bodo v soboto, 25. januarja 2020, protesti, ki nasprotujejo namestitvi tehnologije 5G. 

Prvi javni protesti bodo v Durbanu, Sydneyu, Tokiu, Torinu, Bologni, Ravenni, v London in Edinburghu, Washingtonu, New Yorku, Montrealu, Torontu, Vancouverju, v Belgiji, na Cipru, Češkem, Danskem, Finskem, v Nemčiji, na Madžarskem, Irskem, v Keniji, na Malti, Novi Zelandiji, Norveškem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Španiji, Švedski in v drugih državah.

Protestniki bodo na ta dan številnim vladam po svetu oddali zbrane podpise, ki naj bi odgovorne odvrnili ali vsaj prepričali, da je potrebno za takšen korak, kot je namestitev tehnologije 5G pred vrata vsakega posameznika, upoštevati potencialne možnosti o nevarnostih, ki jih ta tehnologija predstavlja za zdravje in okolje.

Do tega trenutka namreč ni bilo opravljanih, oziroma zaključenih še nobenih oprijemljivih raziskav, ki naj bi potencialne nevarnosti tehnologije 5G ovrgle ali potrdile.

Zakaj bi potemtakem bezljali v nekaj, kar lahko negativno vpliva na naše življenje in življenje prihodnjih rodov, še posebej, če nova tehnologija v tem trenutku največ koristi prinaša le industriji?

Preučevanje vpliva novih tehnologij na zdravje je izredno zapleteno in zahtevno, a podobno je tudi z zdravili, kljub temu pa je njihovo predhodno testiranje pogoj za njihovo trženje.

Zadevo je vredno raziskati, še posebej, ker dvom ni zrasel zgolj v glavi konspirologov, temveč znanstvenikov, zdravnikov, profesorjev. Nevednost vedno odpira prostor za manipulacijo. In samo neodvisne raziskave lahko temu naredijo konec.

Kaj je radiofrekvenčno sevanje?

RD sevanje je neionizirajoče sevanje (za razliko od radioaktivnega ionizirajočega sevanja z x-žarki in gama žarki) v radiofrekvenčnem območju v eletromagnetnem spektru. Neionizirajoče sevanje predstavljajo radijski valovi, infrardeča svetloba in vidna svetloba.

Kaj zagovarjajo zagovorniki omrežja 5G?

5G je prihajajoča peta generacija mobilne brezžične povezave, ki bo do stokrat hitrejša od trenutnega omrežja četrte generacije (4G). Ta naj bi uporabnikom prinesla neskončne možnosti uporabe »pametnih« naprav in hitrejše prenose (od 1 do 10 Gbit/s in nekaj 100 Mbit/s v urbanem okolju).

Med drugim izjemno hitre prenose velikih datotek, kot so recimo filmi in serije Netflix (ob tem ne gre zanemariti dejstvo, da bomo seveda za to potrebovali veliko bolj podatkovno zmogljivejše pametne, premium telefone, ki bodo kompatibilni z omrežjem 5G), igranje zahtevnih iger brez motenj in neomejeni videoklici.

Hitrejši prenosi podatkov bodo omogočili razvoj tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci (AI) in internetu stvari. Nadejamo se lahko avtonomnih pametnih vozil brez voznikov, operacij z industrijskimi roboti za oddaljeno operacijo.

Domove nam bodo bogatili pametni hladilniki, pametni grelci, pametne peči, pametne kosilnice, ki bodo skrajšali čas, ki ga namenimo hišnim opravilom. Med drugimi ocenjujejo, da se bodo sevalne obremenitve ob že obstoječih zaradi nove tehnologije 5G povečale ‘le’ za nekaj odstotkov.

Prav tako dodajajo, da je vpliv radijskih valov mobilnih telefonov še vedno predmet raziskovanja, in hkrati, da kljub temu, da znanstveniki neškodljivosti 5G-sevanja niso dokazali, ni nikakršnih dokazov, da 5G škodi našemu zdravju.

Ker je bila večina raziskav nasprotnega tabora izvedenih na izoliranih celicah zunaj človeškega telesa, poudarjajo, da nek biološki učinek, ki so ga morda opazili, ne pomeni nujno dokaza o vplivu na zdravje.

Kako jim odgovarjajo nasprotniki 5G?

Številne pobude opozarjajo, da omrežje 5G ni dovolj raziskano, da bi ga lahko začeli brezskrbno uporabljati. Želijo si, da bi potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in okolja raziskali neodvisni znanstveniki.

Menijo, da bo tehnologija 5G  občutno povečala izpostavljenost populacije radiofrekvenčnemu sevanju, saj bo sevanje omrežja 5G dodatek sevanjem 2G, 3G, 4G, Wi-Fi itd., ki se že uporabljajo za telekomunikacije. Radiofrekvenčno sevanje naj bi bilo škodljivo tako za ljudi kot za okolje.

Temu ne nasprotuje niti Svetovna zdravstvena organizacija, ki je leta 2011 radiofrekvenčno sevanje uvrstila med “možne karcinogene”. Mnogi sicer menijo, da je zaradi številnih novih dokazov ta klasifikacija postala neustrezna.

Eno večjih težav tehnologije 5G predstavljajo zelo visoke frekvence (od 30 GHz do 100 GHz, kar prehaja na območje t. i. mikrovalov), ki ne sežejo daleč, kar pomeni, da bodo morale biti posledično nove antene nameščene na manjših razdaljah.

To naj bi bilo po mnenju Arthurja Firstenberga, dolgoletnega aktivista na področju sevanj, še posebej zaskrbljujoče, saj bodo podatki potovali usmerjeno kot močnejši žarki.

Za primerjavo, tehnologija 4G, ki jo uporabljajo današnji pametni telefoni, deluje v območju radijskih valov (od stotine MHz do največ 6 GHz). Ljudje in živali doslej še nikoli niso bili izpostavljeni tako visokim frekvencam tako dolgo in neprekinjeno. Za ponazoritev: z valovi tako visoke energije obdela hrano mikrovalna pečica ... in vsi vemo, kaj se tam notri dogaja.

Za pospešitev obstoječega sistema 4G na sistem 5G bo treba v orbito Zemlje izstreliti tudi več kot 20.000 novih satelitov, ki bodo služili kot močni vesoljski ‘projektorji’ na zemeljske bazne postaje. Poleg izpostavljenosti določeni obliki sevanja je zelo pomembna tudi dolžina izpostavljenosti, kumulativni učinek.

Nekaj podobnega smo se v naši preteklosti že naučili, ko smo dognali, da dolgotrajna izpostavljenost soncu (tudi sončno sevanje je elektromagnetno) povzroča vrsto nezaželenih in zdravju škodljivih posledic. Do nedavnega smo redno hodili tudi v savne z infrardečim sevanjem, medtem ko je podatek, da je to zaslužno za hitrejše staranje in razpad kolagenskih vlaken številnim ta užitek postavil pod vprašaj.

Tehnologija 5G bo slonela na pulzirajočih valovih, ki so se v nekaterih raziskavah izkazali za bolj škodljive kot nepulzirajoči valovi; nekatere raziskave so pokazale škodljiv vpliv na kožo, oči in delovanje srca, možen pa je tudi škodljiv vpliv na rastline, saj naj bi to vrsto sevanja še posebej dobro absorbirale.

Človeška koža deluje kot niz anten, na katere vplivajo milimetrski valovi, ki povzročajo fiziološki stres. Ta se kaže v pulznem ritmu in sistoličnem krvnem tlaku.

Vse to kaže na možnost nepovratnih presnovnih sprememb v živih celicah, živih organizmih in okolju ter nujno zahteva več eksperimentalnih in epidemioloških raziskav vpliva tehnologije 5G na žive organizme, preden gre v množično uporabo, ki jo vodijo zgolj stari standardi emisij radijskih ferkvenc.

Je mogoče, da danes res živimo v družbi, ko bomo možnost, da si svojo najljubšo nadaljevanko naložimo v najkrajšem možnem času, postavili na tehtnico in s tem lahko ogrozili svoje zdravje? Smo res pripravljeni postati poskusni zajčki?

Zagovorniki delujoč sistem nove generacije 5G namreč zagovarjajo tudi z vidika ocene tveganja, saj menijo, da se bodo raziskave začele šele, ko bo ta že vzpostavljen (resno?).

Številni menijo, da je vprašanje vzpostavljanja 5G sistema veliko bolj pereče, kot okoljevarstveno vprašanje. Zagovorniki tehnologije 5G naj bi sicer na tem področju pomedli pred svojim pragom, saj pravijo, da naj bi se zaradi višje podatkovne hitrosti v omrežju kar za 90 odstotkov zmanjšala poraba energije na preneseno enoto.

Pozabili pa so omeniti, da bo ob tem tudi prometa neprimerljivo več in glede na to, da bo za delovanje 5G potrebnih veliko več dodatnih oddajnikov, je zgoraj naveden prihranek pri energiji vprašljiv tudi za laika kot sem jaz.

Seveda ne gre oporekati novim tehnologijam in znanosti vse povprek, potrebna je zgolj prava mera previdnosti, še posebej ker si industrija danes brez težav lahko privošči vedno nove raziskave, ki nasprotujejo ali pa celo ovržejo tiste, ki odkrijejo napake njihovih novih produktov.

Tudi operacija na daljavo se sliši lepo in optimistično, vendar v času, ko je v Sloveniji še vedno potrebno mobilizirati celotno državo, da se lahko otroka pošlje na zdravljenje v Ameriko, je zgodba z roboti operaterji pisana le za elito.

Viri: Revija Sensa, december/januar 2019; spletna stran ninamvseeno.org.; spletna stran 5gspaceappeal.org

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ