8. 4. 2020, 15:10 | Vir: STA
Vse več držav zaradi pandemije sledi lokaciji telefona uporabnikov
V pandemiji koronavirusne bolezni 19 so se številne države za nadzor nad širjenjem okužbe zatekle k mobilni telefoniji. Tako kot epidemija se je tovrstno poseganje v svobodo posameznika začelo v Aziji - na Kitajskem, v Južni Koreji in Singapurju. V Evropski uniji je odločanje o tem v pristojnosti držav članic.
V boju proti pandemiji so podatki z mobilnih telefonov skupaj z lokacijo lahko sled o gibanju posameznika, okuženega z novim koronavirusom, pred okužbo. Po potrditvi okužbe pa je to lahko orodje za spremljanje upoštevanja samoizolacije.
V Hongkongu morajo tisti, ki so prišli na območje, nositi posebno zapestnico, ki prek aplikacije na pametnem telefonu obvešča oblasti, ali so zapustili karanteno. V Južni Koreji pa poleg videonadzora in lokacije telefona sledijo tudi uporabi bančnih kartic.
V EU je odločanje o tem zaenkrat v pristojnosti držav članic. Evropska komisija naj bi se se o bolj usklajenem delovanju dogovarjala z globalno zvezo mobilnih operaterjev GSMA. Od operaterjev je zahtevala anonimizirane podatke o lokaciji telefona brez podatkov o njegovem lastniku.
Podpredsednica komisije Vera Jourova je v pogovoru za torkovo izdajo nemškega časnika Welt menila, da bi aplikacije za mobilne telefone lahko pomagale pri zajezitvi pandemije. Je pa pri tem nujno zagotoviti časovno omejitev uporabe aplikacije in shranjevanja podatkov, poleg tega morajo posamezniki v to privoliti.
V najhuje prizadeti italijanski deželi Lombardija je operater Vodafone zagotovil posplošen in anonimen zemljevid okuženih, s čimer je oblastem omogočil vpogled v njihovo gibanje.
Na Poljskem ne sledijo gibanju vseh državljanov, morajo pa tisti v obvezni 14-dnevi karanteni ves čas imeti pri sebi mobilni telefon, na katerega namestijo posebno aplikacijo. Preko nje oblasti spremljajo lokacijo telefona, obenem pa od uporabnika ob naključnem času lahko s sporočilom SMS zahtevajo, da s telefonom naredi in pošlje selfi.
V nemškem parlamentu poteka razgreta razprava o tovrstnem spopadu z epidemijo. Še celo kanclerka Angela Merkel, ki pogosto govori o otroštvu v nekdanji Nemški demokratični republiki, kjer je bil nadzor pogost, je nedavno dejala, da bi bil nadzor preko pametnih telefonov lahko koristen za spremljanje širjenja virusa. Potem ko je načrtovano zbiranje podatkov sprožilo ogorčenje v nemški javnosti, vlada pripravlja načrt, ki naj bi ga predstavili v prihodnjih dneh. Po navedbah ministrice za pravosodje Christine Lambrecht načrt predvideva, da bi ljudje podatke s svojih mobilnih telefonov delili prostovoljno.
Tudi španska vlada je napovedala, da bo s pomočjo podatkov o lokaciji mobilnih telefonov ugotavljala, v kolikšni meri se spoštuje omejitve gibanja po državi, kjer od 14. marca velja karantena. Vsi podatki bodo anonimni, so poudarili. Študijo DataCovid bo izvedel španski statistični urad INE v sodelovanju z glavnimi telekomunikacijskimi operaterji v državi.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je prejšnji teden sporočil, da bi podatke o lokaciji iz mobilnih telefonov v boju proti pandemiji lahko uporabila tudi Avstrija. "Vsi imamo cilj, da čim prej znova pridobimo svobodo," je dejal in dodal, da so za to nujni nekateri ukrepi. Ker okoli dva milijona Avstrijcev nima pametnega telefona, razmišljajo o obeskih za ključe za zbiranje podatkov o lokaciji.
Češka medtem testira nov sistem za sledenje zgodovini gibanja posameznika, okuženega z novim koronavirusom, na podlagi podatkov z njegovega mobilnega telefona in bančnih kartic ob njegovem privoljenju.
Za različne oblike zajezitve virusne epidemije prek podatkov o uporabnikih mobilnih telefonov so se odločili tudi drugod po svetu. V Izraelu je to naloga obveščevalne službe. V Moskvi spoštovanje ukrepov za zajezitev pandemije preverjajo tudi preko aplikacije na mobilnih telefonih ter kod QR.
Organizacije za človekove pravice sicer ne izključujejo možnosti uporabe tehnologije za boj proti koronavirusu. "A prizadevanja držav za zajezitev širjenja virusa ne smejo biti krinka za vstop v obdobje razširjenih sistemov invazivnega digitalnega nadzora," je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavilo sto organizacij za človekove pravice, med njimi Amnesty International, Privacy International in Human Rights Watch.
Ob tem so po poročanju AFP opozorile, da povečanje pristojnosti držav pri nadzoru nad podatki ogroža zasebnost, svobodo izražanja ter svobodo združevanja na način, da bi lahko predstavljal kršitev človekovih pravic in zmanjšal zaupanje v oblasti.
piše Maja Cerkovnik
