Slovenski interier leta 2019: Picerija, ki v primestje zvabi še mestne srajce

Dizajn

26. 10. 2019, 06:00 | Moda in dizajn | Piše: Alenka Klun
Trappa je v slabem letu, odkar deluje, poleg tistih, ki se v bližini znajdejo "po službeni dolžnosti",  postala priljubljena pri družinah, prostor je barvit in domačen, slednje tudi po zaslugi lesenih poudarkov, hkrati pa lahko najmlajši in malce starejši kukajo picopekom pod prste. (foto: Nataša Košmerl) Nataša Košmerl

Ne zgodi se prav pogosto, da oblikovalski presežek leta po mnenju stroke (upali pa bi si trditi, da tudi vsaj dela laične javnosti) najdemo v industrijskem območju na obrobju mesta, a Trappa, igrivi projekt avtorice Nuše Jelenec, poleg posrečenega združevanja barv in tekstur uspešno lovi ravnotežje med urbanim in primestnim, ne ustraši se niti "golih" betonskih sten, ki jih omehča z lesenimi poudarki.

"Prostor načrtnega nereda in različnih atmosfer"

"Takšen prostor človeka nedvomno vznemiri in do njega ne moreš imeti nevtralnega odnosa. Kot tak sproža redefinicijo našega odnosa do okolja in odpira polje v iskanju novega," je med drugim v obrazložitvi nagrade za javni interier leta 2019 na 17. Mesecu oblikovanja, ki so jo podelili Nuši Jelenec za Picerijo Trappa, zapisala žirija.

Dodali so še: "Prostor načrtnega nereda in različnih atmosfer človeka izpostavi novim situacijam in v njem sproži kreativni odziv ter tako ustvari pogoje za njegovo večjo toleranco do različnosti na vseh področjih življenja. Projekt je odgovor na kompleksnost lokacije, kjer se z nizanjem različnih zasebnih in bolj odprtih prostorskih situacij mešata urbano in primestno."

Nataša Košmerl

Smo res v ljubljanskem primestju?

In res, Trappa kljub temu, da je jasno razdeljena na več delov, odlično deluje tudi kot harmonična celota: ko prek terase vstopimo v lokal, se znajdemo v bolj barskem vzdušju z visokimi mizami in separeji, na drugi strani šanka pa se interier postopoma prelije v del, v katerem je mogoče gostiti tudi večja omizja.

Poleg odprtega razgleda na celoten proces priprave jedi je v skladu z njihovim načelom "prijazni do družin" (pomembna priloga so gotovo še parkirna mesta v izobilju) tam urejen tudi kotiček za najmlajše, ki si lahko z nekaj pogajalskimi sposobnostmi poleg kukanja pod prste picopekom priborijo tudi priložnost preizkusiti kultne igralne konzole z zdaj že kar muzejsko vrednostjo.

"Goli" betonski stebri, ob katerih se zelenje vije daleč v višave, vse do v svetel les odetega stropa, skupaj z naravno svetlobo strešnega okna dajejo prostoru pridih, ki se ga ne bi sramoval niti kak trendovski prehrambeni obrat v kobenhavnskem Vesterbroju, kaj šele ljubljansko primestje, kjer najbrž že dolgo po lastni izbiri ni obedovalo toliko mestnih srajc. 

Nataša Košmerl

Šank, podnožja, podest in še kaj iz druge roke

Je bilo dejstvo, da je bil tam, kjer zdaj domuje Trappa, že prej gostinski lokal, ki pa ga je bilo treba povsem na novo osmisliti, olajševalna ali oteževalna okoliščina, smo vprašali avtorico projekta. "Prejšnji lokal je zavzemal približno tretjino prostora, preostalo pa kuhinja in skladišča. Prostori so bili v zelo različnih stanjih."

"Mislim, da je bila to predvsem oteževalna okoliščina, saj smo prenovo skušali izvesti s čim manj sredstvi, kar pomeni, da smo tudi obdržali več elementov iz starega lokala. Šank, denimo, je skoraj v celoti ostal v prejšnji podobi, obdržali smo tako rekoč vsa podnožja za nizke mize, leseni podest je ostal, prav tako znižani mavčni strop v delu, kjer je bil gostinski lokal," pojasni. 

Nataša Košmerl

Poglavitna izziva: barve in enotna podoba

Kaj je bila prva stvar, ki si jo je Nuša Jelenec zamislila za lokal oz. kaj je bilo tisto, kar se ji je zdelo najbolj pomemben element ureditve tega prostora? Je bilo, denimo, treba zrušiti kak element ali ga "premakniti"? "Prestaviti obstoječe sanitarije je bil zelo pomemben del. Če bi obdržali izvirni položaj sanitarij poleg šanka, ne bi imeli pogleda skozi celoten lokal in prostor bi bil veliko bolj zaprt ter slabše prehoden."

"Zelo pomembno je bilo tudi poenotenje tal in stropa v celotnem prostoru," pove oblikovalka, ki pravi, da je bil največji izziv pri projektu izbor barv - vodilna je rdeča, ki jo dopolnjujeta prav tako topli rumena in (turkizno) modra -, tudi poenotenje različnih delov prostora, s katerim so hkrati uspeli obdržati razgibanost lokala v celoti, je bilo po njenih besedah kar trd oreh.

Nataša Košmerl

Starejša, a manjša "sestra" Luda

"Naš cilj je bilo ustvariti čim bolj svetel, prijeten in razgiban prostor, primeren tudi za družine," povzame Nuša Jelenec, ki je z ekipo Trappe sodelovala pri še enem njihovem projektu, prav tako uspešnici, imenovani Luda. Interier omenjene restavracije bliže središču Ljubljane, ki pa se v konceptu in, ugibamo, vsaj pretežno tudi strukturi gostov, od Trappe precej razlikuje, je "izščiščen" in nevsiljiv, nekako brezčasen.

So prav to lastnosti, ki v splošnem dobro povzemajo njen slog? "Vseh projektov se lotim glede na razpoložljiva sredstva in okoliščine, delo skušam prilagoditi vsakemu naročniku in njegovim željam ter potrebam. Tako da menim, da nimam jasnega 'sloga', vem pa da se nekateri s to trditvijo ne strinjajo," se "predalčkanju" spretno izogne oblikovalka, ki je tudi avtorica podobe muzejske trgovinice v MGLC-ju, skupaj z Nino Mršnik sta se podpisali pod Pečeno pohištvo, ki uresničuje idejo o samoproizvodnji materiala.

Alenka Klun
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri