Smučanje ni le šport – je način razmišljanja, ki jo uči vztrajnosti, discipline in organizacije, pravi mlada članica Smučarskega kluba Gorica Živa Prijatelj. Z njo smo se pogovarjali v sklopu projekta NLB Šport mladim, ki povezuje lokalne skupnosti in spodbuja zdrav razvoj mladih. Zaupala nam je, kako jo smučanje oblikuje kot osebo, ji daje motivacijo in veselje – ter kako sanja o tem, da bi nekoč tekmovala na najvišji ravni.
Živa, pozdravljena. Najprej me zanima, kako dolgo že treniraš smučanje? Se še spomniš svojih čisto prvih smučarskih spustov?
S smučanjem sem začela že pri treh letih, ko sem prvič stopila na smuči. Ko smo šli z družino vsako leto smučat, sta naju z bratom starša vpisala v šolo smučanja. Nekajkrat sem se udeležila tudi krožka smučanja s SK Gorica. V klub sem se vpisala pred tremi leti, tako da zdaj bo že četrto leto, odkar treniram tekmovalno smučanje. Svojih prvih voženj se le malo spomnim, stara sem bila tri leta. Posnetke mojih prvih zavojev si včasih z družino ogledamo po televiziji in se nasmejemo. Te vožnje se seveda ne morejo primerjati z vožnjami danes, saj sem res zelo napredovala.
Kdo pa te je za smučanje navdušil? Zakaj si izbrala ravno ta šport?
Za smučanje me ni prav posebej navdušil nihče. Že od malega sem preizkušala različne športe in raziskovala, kaj me veseli. Po enem letu smučarskih treningov sem ugotovila, da mi ta šport res ustreza in da želim pri njem vztrajati.
Smučanje je velik del tvojega odraščanja. Česa te je naučilo, ti je pri čem še posebej pomagalo?
Smučanje me uči vztrajnosti, discipline in organizacije. Poleg tega me spodbuja, da se trudim, tudi ko je težko, in mi daje občutek odgovornosti. Prepričana sem, da me kot šport oblikuje tudi kot osebo.
Kaj te pri smučanju motivira, da vztrajaš, tudi kadar je težko?
Ko smučam, res uživam in takrat pozabim na vse težave. Tudi če mi na progi ne gre po načrtih, se spomnim dni, ko me trener pohvali – njegove besede mi veliko pomenijo in me zelo motivirajo. Poleg tega imam zelo rada druženje s preostalimi puncami v klubu, kar mi daje dodatno motivacijo.
Kdo pa te najbolj podpira na tvoji športni poti?
Največjo podporo mi daje celotna širša družina, še posebej pa starša, ki me vedno spodbujata in sta z mano tudi takrat, ko mi ne gre najbolje.
Kaj ti pomeni zmaga in kako se soočaš s porazom?
Zmaga mi pomeni zelo veliko – takrat si dokažem, da delam nekaj prav in da napredujem. S porazom se soočam različno. Če vem, da sem dala vse od sebe ali da sem padla, me poraz ne potre. Takrat ga sprejmem in grem naprej. Če pa vem, da bi lahko vožnjo izpeljala bolje, ali če me je bilo na progi preveč strah in sem vozila preveč previdno, me to precej jezi in mi je težko sprejeti poraz.
Imaš v smučanju kakšnega vzornika ali vzornico? Če da, zakaj ravno njega oziroma njo?
Moja vzornica je Zrinka Ljutić, ker jo občudujem zaradi njene vztrajnosti in napredka, ki ga je letos pokazala v Svetovnem pokalu. Je dokaz, da se z delom in predanostjo daleč pride.
Kako usklajuješ šolo, prijatelje in treninge?
Ni lahko, a mi nekako uspeva. Tudi v šoli sem uspešna, čeprav imam včasih težje trenutke. Po treningih sproti prepisujem snov in se učim, kolikor mi čas dopušča. Veliko mi pomagajo tudi sošolke, ki mi posredujejo zapiske, včasih pa se skupaj tudi učimo – za kar sem jim zelo hvaležna.
Kateri je tvoj najljubši spomin s treningov ali tekmovanj? Se ti je na snegu zgodilo že tudi kaj smešnega ali nepozabnega?
Lepih spominov s treningov in tekem je ogromno, posebej takrat, ko sem v dobri družbi sotekmovalk. Najlepše je, ko skupaj dosegamo napredek, se spodbujamo in se pri tem tudi zabavamo. Tudi smešnih trenutkov ne manjka – od padcev do raznih zapletov na progi.
Kam si želiš priti s smučanjem? Bi si želela nekoč postati profesionalna smučarka?
Moja želja je, da bi nekoč tekmovala na najvišji ravni, vendar se zavedam, da je to zelo zahtevna pot. Trenutno dajem vse od sebe, predvsem pa želim uživati v smučanju in času, ki ga preživim s prijateljicami na treningih.
Kaj bi svetovala drugim puncam, ki se odločajo za treniranje smučanja?
Trening smučanja priporočam vsem, ki imajo radi sneg, smučanje in gibanje. Potrebuješ veliko discipline, zgodnjega vstajanja in tudi potrpljenja, a vse se poplača z dobrim občutkom, zabavo, novimi prijateljstvi in nepozabnimi izkušnjami.
Živa je dokaz, da šport ni le tekmovanje, temveč tudi prostor za osebno rast, prijateljstvo in veselje. Njena zgodba nas spomni, da se za vsakim zavojem skriva nova priložnost – za napredek, za učenje in za užitek v tem, kar počneš. Projekt NLB Šport mladim podpira prav takšne poti, ki so polne poguma. S klubi in mladimi športniki gradimo okolje, kjer se sanje ne le sanjajo, temveč tudi uresničujejo.