24. 1. 2008, 15:48 | Vir: Playboy

48 ur v Berlinu: Nova evropska prestolnica hedonizma

Photos BTM, Koemm pr, Geotech, Jasmina Dvoršek

Iz simbola razdeljenega mesta se je Berlin v le petnajstih letih po padcu zloglasnega zidu spremenil v dizajnerski razstavni prostor, v metropolo barv in oblik, ki ima tudi pestro kulturno ponudbo in neverjetno nočno življenje.

Petek

Najkrajša in najcenejša pot do Berlina? Prek Brnika seveda. Letalski prevoznik Easy Jet je novembra lani povezal nemško in slovensko prestolnico s prav nesramno poceni dnevnimi leti, ki jih lahko rezervirate le prek spleta (www.easyjet.com). Z letališča Schönefeld vas do centra mesta popelje avtobus Airport Expres ali mestni vlak (S-Bahn) S-9.

20:30 – Prihod v hotel

Če se želite družiti s slavnimi in bogatimi, potem vam bodo za približno 250 evrov na noč gostoljubno odstopili sobo v hotelu Ritz Carlton. Cenovno zmernejši je hotel Künstlerheim Luise, 10 minut hoda od Brandenburških vrat. V domiselno prenovljeni palači je vseh 46 sob opremljenih po navdihu berlinskih ustvarjalcev. Sobo 102 so navdihnile leteče banane, stena sobe 307 pa je prekrita s 144 praznimi pločevinkami pasje hrane. Razlage umetniških navdihov žal niso podane.

21:00 – Večerja

V Berlinu jejte kot Berlinčani – vsaj za prvo srečanje z nemško prestolnico se spodobi slediti tistemu, kar Nemci prodajajo za tipično. Restavracija Zur letzten Instanz je najstarejša v Berlinu in obilica svinjine, klobas, krompirja in kislega zelja, zalitega s pivom, naj bi vas prepričala o slastnosti nemške kuhe.

23:00 – Pijača po večerji

Najboljši način za prvo spogledovanje z mestom je vzpon na ‘Big brother is watching you’ simbol vzhoda, 365 metrov visok televizijski stolp, ki stoji na Alexanderplatzu, središču bivšega Vzhodnega Berlina. Na 203 metrih je vrteča restavracija, v kateri brez posebnega napora ob pijači in hrani v eni uri kar dvakrat obkrožite mesto.

1:00 – V lajf

Svetišče slavnih in lepih je klub 90 Grad (devetdeset stopinj), zbirališče nemških in mednarodnih zvezd. Heidi Klum, George Clooney in Dustin Hoffman so le trije, ki so prispevali k slovesu kluba.

Sobota

10:00

Po pravem italijanskem jutranjem espressu in okusnem tramezzinu na sončni terasi Pri Sopranovih si dopoldne vzemite čas za nakupovanje. Če vam tekanje po Ku’dammu ne bo dovolj, se odpravite še na Friedrichstrasse (www.friedrichstrasse.de) ali pa na »čudež arhitekture 21. stoletja« Potsdamer Platz. Vsi trije nakupovalni predeli so povezani s podzemsko progo U2.

12:00

Na Potsdamer Platzu ali na Friedrichstrasse si vzemite čas za ogled »razdeljenega Berlina«.

14:00

Če so vas začarale izložbe Ku’damma, obiščite 6. nadstropje KaDeWeja z ogromno delikates. Vietnamsko, indijsko, argentinsko, južnoafriško, rusko? Ne skrbite, ponujajo izdelke iz držav, ki jih ne bi našli niti na zemljevidu!

16:00

Čas za umetnost. Berlin je mesto muzejev, zato je obisk vsaj enega od več kot 170 muzejev nujen.

20:00

Večer začnite s pijačo v legendarnem Paris Baru, nadaljujte pa z večerjo v templju gurmanskih užitkov in zabave, restavraciji in klubu Cookies Cream.

Nedelja

8:00–13:00

Nedeljsko jutro izkoristite za sprehod po sejmu starin in bolšjem trgu na ulici 17. junija. Toplote in eksotike lačni Berlinčani derejo v park Tropical Islands v mestecu Krausnik, ki je manj kot uro vožnje oddaljen od Berlina. Na 66 tisoč kvadratnih metrih so uredili sprehajalno pot z več razglednimi točkami na tropsko laguno, poleg tega pa se lahko obiskovalci sončijo na obali ali obiščejo tropske vasi, kjer se predajajo kulinarični ponudbi od Balija do Amazonije. In najlepše – vse se dogaja na temperaturi 25 stopinj! Če vam čas dopušča, nikar ne zamudite večernih

nastopov eksotičnih plesalk!

14:50

Polet proti Ljubljani in, prepričana sem, odločitev, da je Berlin mesto, ki mu morate posvetiti več kot le vikend.

Kje izvedeti več:

Največ informacij ponuja spletna stran www.berlin-tourist-information.de. Berlinski turistični urad pa ima tudi tri pisarne (odprte vsak dan med 10. in 18. uro), kjer jih lahko obiščete:

  • Europa Center, Budapester Strasse 45
  • Brandenburška vrata (južno krilo), Pariser Platz
  • TV-stolp, Alexanderplatz, Panoramastrasse 1A

Razdeljeni Berlin

Potsdamer Platz – Petnajst let po padcu zidu pooseblja spremembe in vrnitev Berlina v družbo arhitekturno najbolj drznih svetovnih mest.

Brandenburška vrata – Največ ljudi ob njih obuja spomine na novembrske dni leta 1989, ko se je ob njih zbralo skoraj milijon ljudi in začelo rušiti osovraženi zid.

East Side Gallery – Najdaljši ostanek zidu si lahko ogledate na Bernauer Strasse.

Checkpoint Charlie – Na znani mejni prehod danes spominja le kopija stražarnice. V neposredni bližini si lahko ogledate zgodovino razdeljenega mesta v muzeju (www.auer-museum.com), posvečenem berlinskemu zidu. Najnovejša instalacija je 1065 križev, ki ponazarjajo žrtve vzhodnonemških varuhov meje.

Muzeji, muzej, muzeji:

  • Muzejski otok – Do sredine naslednjega desetletja bo po razdejanju iz druge svetovne vojne znova zasijal v stari slavi.
  • Egipčanski muzej – Z »najlepšo Berlinčanko« Nefretete, ki se iz Charlottenburga seli v staro-novo domovanje na muzejski otok.
  • Tehnični muzej – Leta 2003 so odprli prostore, namenjene pomorstvu, letos pa bodo odprli novo stavbo, namenjeno letalstvu.
  • Hamburger Bahnhof – Za ljubitelje sodobne umetnosti. Lani se je dvema od najpomembnejših zasebnih zbirk sodobne umetnosti (zbirki Marx in Marzona) pridružila še Flickova zbirka z deli klasičnega modernizma in sodobnih del.
  • Judovski muzej – Stavba septembra 2001 odprtega muzeja je delo ameriškega arhitekta Daniela Liebskinda, ki mu je bila zaupana tudi vnovična postavitev Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku.
  • Fundacija Helmuta Newtona – V predelu Charlottenburg so odprli berlinsko fundacijo lani preminulega fotografa. Zbirka vsebuje na tisoče njegovih fotografij, objavljenih v prestižnih revijah.

Klasika v okolici

Najbolj klasičen izlet v okolici Berlina je obisk bližnjega Potsdama z znamenito palačo in parkom Sanssouci in palačo Cäcilienhof, kjer so se 17. julija 1945 sestali britanski ministrski predsednik Atlee in predsednika Truman in Stalin, da bi določili zavezniško politiko v Evropi po padcu Nemčije.

Koristni naslovi:

TEKST: Jasmina Dvoršek

FOTO: Photos BTM **©*, Koemm pr, Geotech, Jasmina Dvoršek

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ