7 centrov Bauhausa

Weimar

Najpomembnejšo šolo oblikovanja 20. stoletja je 1. aprila 1919 v Weimarju ustanovil Walter Gropius (na sliki zgoraj). V nemškem mestecu, znanem predvsem po Goetheju in Schillerju, je šola Bauhaus delovala do leta 1925 in v tem času skozi svoj koncept timskega dela, obrtniških principov in odprtosti za mednarodne vplive postavila temelje arhitekturne in oblikovalske revolucije. Weimar seveda ni bil izbran po naključju, saj je že dolgo pred tem slovel kot kulturni in intelektualni center, leta 2009 pa mesto praznuje še eno pomembno obletnico, saj mineva 90 let tudi od ustanovitve Weimarske republike.

Osrednja razstava, ki bo gostovala na različnih lokacijah v mestu in potekala med 1. aprilom in 5. julijem, je poimenovana Bauhaus prihaja iz Weimarja (www.das-bauhas-kommt.de), poleg nje pa bo potekala še vrsta dru­gih razstav. V Novem muzeju bo od avgusta do oktobra na ogled razstava, posvečena Franzu Ehrlichu, študentu na Univerzi Bauhaus, ki je bil zaprt v bližnjem taborišču Buchenwald.

Ker pa Bauhaus še zdaleč ni slog, ki bi zaprašen obstajal v različnih arhivih in muzejih, se lahko med 1. aprilom in 30. novembrom po Weimarju sprehodite z vodnikom, ki vam bo predstavil mojstrovine zgodnjega Bauhausa. In še informacija, s katero ga boste očarali: študent Univerze Bauhaus je bil tudi slovenski slikar in grafik Avgust Černigoj, pred vhodom v stavbo univerze pa stoji kultni slovenski oblikovalski dosežek, znameniti kiosk K67, delo oblikovalca Saša J. Mächtiga.

www.weimar.de

Jena

Tri besede predstavljajo odnos med Bauhausom in Jeno, mestom znanosti: umetnost, arhitektura in dizajn. Pomembno mesto, ki ga ta univerzitetni in industrijski kraj zavzema v razvoju Bauhausa, bo v mestnem muzeju prikazala razstava Bauhaus v Jeni (22. marec – 7. junij). Tu so namreč mojstri Bauhausa svoja dela pokazali javnosti na približno 20 individualnih ali skupinskih razstavah. Eden najbolj znanih predstavnikov gibanja, slikar Vasili Kandinski, bo predstavljen na posebni razstavi med 6. septembrom in 22. novembrom, ki se bo osredotočila na dela, ki jih je mojster poslal na razstave v Jeni med letoma 1912 in 1933. Verjetno pa ob besedici Jena niste pomislili na umetnost, ampak predvsem na steklo.

Seveda, saj je bil prav tu leta 1884 ustanovljen tehnološki laboratorij, ki se je pozneje preimenoval v fundacijo Carl-Zeiss in postal vodilni svetovni proizvajalec optike! V muzeju, na kraju, kjer je bil osnovan prvi laboratorij, na razstavi, ki poteka do 20. marca, prikazujejo pomen industrijskega oblikovanja. Wilhelm Wagenfeld, oblikovalec šole Bauhaus, je namreč leta 1931 zasnoval znamenito kolekcijo kuhinjskih posod iz jenskega stekla (levo zgoraj), ki so postali kultni tudi po zaslugi uspešnega oglaševanja pod vodstvom Lászla Moholy-Nagyja. (www.schott.com/english/museum/)

www.jenakultur.de

Berlin

Tri največje nemške institucije Bauhausa, berlinski Bauhaus Arhiv (desno), Fundacija Bauhaus Dessau in Fundacija Klasični Weimar, bodo med 22. julijem in 4. oktobrom združile moči na skupni razstavi (www.modell-bauhaus.de), ki bo predstavila zgodovino, vpliv in pomen Bauhausa za sodobno umetnost in življenje. Mesto razstave ni bilo izbrano naključno, saj je bil Berlin zadnja postaja šole pred njenim zaprtjem leta 1933.

V Berlinu pa morajo navdušenci obiskati tudi Bauhaus Arhiv/Muzej oblikovanja (www.bauhaus.de), ki nadaljuje preučevanje najpomembnejše šole arhitekture, oblikovanja in umetnosti 20. stoletja. Načrte za stavbo arhiva, ki naj bi stala v Darmstadtu, je leta 1964 naredil Walter Gropius, leta 1979 pa je bila malce spremenjena postavljena v Berlinu in je še danes ena od najprepoznavnejših berlinskih stavb. Bauhaus arhiv zajema najkompletnejšo obstoječo kolekcijo in naslednjim generacijam prenaša edinstveno dokumentacijo o razvoju in dosežkih Bauhausa.

www.berlin.de

Gera

Tretje največje mesto Turingije z nekaj več kot sto tisoč prebivalci je tudi rojstno mesto ekspresionističnega slikarja Otta Dixa, znanega po neizprosnem upodabljanju brutalnosti vojne in nemške družbe med obema vojnama. Bolj kot najbolj znani ‘sin’ Gere pa bo v letošnjem letu poudarjena povezava mesta z Bauhausom. Pomemben pečat sta mestu namreč pustila belgijski arhitekt Henry van de Velde (desno), ki velja za prednika Bauhausa, in njegov učenec Tilo Schoder, zato bosta osrednji razstavi v Geri posvečeni njima.

Razstava z naslovom Van de Velde in nasledniki bo med marcem in julijem postavljena v vili Haus Schulenburg, ki jo je zasnoval sam arhitekt za tekstilnega mogotca Paula Schulenburga, a je bila po vojni nacionalizirana in preurejena v medicinsko fakulteto, šele leta 1997 pa je prišla v zasebne roke in sedanji lastnik ji počasi, a skrbno vrača nekdanji sijaj. V deželnem muzeju bodo med junijem in novembrom na ogled postavili razstavo s filmsko prezentacijo, posvečeno Tilu Schoderju.

www.gera-tourismus.de

Apolda

Če še niste slišali za Apoldo, vam ne bomo zamerili, toda mestece, ki ga nekateri poznajo po dolgi tradiciji zvonarstva, ima presenetljivo pestro kulturno življenje, predvsem po zaslugi umetniškega muzeja avantgarde (www.kunsthausapolda.de, desno zgoraj). V njem bodo vse leto potekale razstave, ki bodo skušale pobliže predstaviti predvsem tri umetnike. Med 11. januarjem in 22. marcem je osrednja osebnost slikar Adolf Hoelzel, ki je gibanju Bauhaus predstavil svojo inovativno barvno teorijo in revolucionarne ideje o umetniški avtonomiji.

Med aprilom in junijem bodo ljubitelji umetnosti lahko spoznavali življenje in delo madžarskega konstruktivista Lászla Moholy-Nagyja, med septembrom in decembrom pa slikarja Lyonela Feiningerja (desno in desno spodaj). Feininger se je še posebej rad s kolesom prevažal po wiemarski pokrajini in zbiral vtise, ki jih je upodabljal v svojih delih. Če ne razumete koncepta Bauhausa, boste morda ravno na 28-kilometrski kolesarski poti po pokrajini, ki je navdihovala mojstre Bauhausa, odkrili njegovo pravo bit.

www.apolda.de

Erfurt

Glavno mesto nemške zvezne dežele Turingija je idealno izhodišče za odkrivanje mojstrovin Bauhausa v mestu in okolici. Devetdeseto obletnico bo mesto praznovalo z vodenimi ogledi, na katerih se bodo posvetili stavbam, zgrajenim v slogu Bauhausa. Posebej so se na obletnico pripravili v galeriji Kunst­halle Erfurt (www.kunsthalle-erfurt.de), kjer bodo postavili na ogled dve zanimivi razstavi. Med 29. marcem in 24. majem bo osrednja tema luč in projekcija objektov z uporabo luči. Razstava se bo vrtela predvsem okoli dela predstavnika Bauhausa Lászla Moholy-Nagyja.

Med 7. junijem in 2. avgustom pa bodo z razstavo Boj za Bauhaus skušali prikazati zunanje konfliktne umetniške poglede, s katerimi se je soočal Bauhaus, kar je odsevalo v estetskih in ideoloških konceptih, v katerih so bila zakoreninjena nasprotja. V bližini mesta je ogleda vredna tudi hiša umetnice Margarete Reichardt, ki je od leta 1933 vodila tkalnico, kjer je s poučevanjem tkanja študentom prenašala ideje, barve in vzorce, tipične za Bauhaus (levo). Več o njej pa bo prikazala razstava v bližnji Apoldi med 5. julijem in 30. avgustom.

www.efrurt-tourismus.de

Dessau

Zaradi čedalje bolj skopega financiranja Bauhausa v Weimarju in političnih sprememb od leta 1924 se je bila šola prisiljena preseliti v Dessau. Z njo se je preselila tudi večina mojstrov, ki so na šoli poučevali. Novo stavbo na robu mesta, v kateri je Bauhaus do leta 1932 nadaljeval svojo tradicijo kot šola dizajna, je zasnoval Walter Gropius. Danes je ‘Bauhaus Dessau – oblikovalski center’ (desno) živahna institucija, ki se je specializirala v eksperimentalnem oblikovanju, raziskovanju in poučevanju.

Sama stavba šole v Dessau je postala ena od ikon Bauhausa in na vodenem ogledu boste lahko izvedeli več o obdobju klasičnega modernizma. Še zanimivejše od znane stavbe šole pa so hiše, v katerih so bivali mojstri, ki so na šoli poučevali. Prenovljena hiša, ki sta si jo delila Paul Klee in Vasili Kandinski, ali hiša Muche in Schlemmerja ter Feiningerjeva hiša, ki danes gosti Kurt Weill Center, združujejo bauhausovske koncepte bivanja in dela, kot si jih je med letoma 1925 in 1926 predstavljal vodja šole Walter Gropius.

www.bauhaus-dessau.de

Jasmina Dvoršek

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord