Caff Tommaseo, Piazza Tommaseo 4/c

To je brez dvoma najstarejša kavarna v Trstu, in sicer jo je davnega leta 1830 odprl trgovec Tommaso Marcato. Caffe Tommaseo je od nekdaj priljubljeno zbirališče umetnikov in trgovcev, in če želite biti v mestu videni in se pokazati, če si želite svojih pet minut slave, potem naj vam kava v tej kavarni ne uide. Na vhodu vanjo stoji plošča z napisom: »To je Caffe Tommaseo, od leta 1848 središče narodnega gibanja, iz katerega se je kot ogenj razširila želja entuziastov za svobodo Italije.«

Zato je Tommaseo za Trst pomemben ne le kot zbirališče slavnih, ampak tudi kot središče aktivnega političnega življenja italijanskih prebivalcev. Kavarno so obiskali tudi mnogi člani avstrijske cesarske družine, v času Napoleona in Ilirskih provinc pa jo je kupila grofica Lipomana – ime, za katerim se je skrivala sama Karolina Bonaparte.

Bar Urbanis, Via del Teatro 4

Pod znano galerijo Tergesteo je bila nekoč ena najstarejših in najbolj znanih tržaških slaščičarn Urbanis. Danes najdemo na istem kraju eno najzanimivejših kavarn v Trstu, saj je bar Urbanis ponosno nasledil dediščino in slavo stare slaščičarne. To je zagotovo eden najbolj urejenih lokalov v mestu po vzoru luksuzne dunajske kavarne.

Poleg tega mu daje poseben čar lega ob morski obali. Posebno pozornost si zasluži mozaik, na katerem je upodobljena astrološka karta z letnico 1832. Tudi to dokazuje, da ne gre za muho enodnevnico, temveč za institucijo z bogato preteklostjo in zagotovljeno prihodnostjo.

Če vam bo običajni ekspreso postregel natakar, boste zanj odšteli 2,5 evra, če pa ga boste naročili sami pri točilnem pultu, pa vas bo stal le 1,2 evra. Razlika v ceni je še ena pomembna informacija, ki jo morate vedeti, ko pohajkujete po Trstu – ob vsakem naročilu natakarju vam bodo zaračunali servizio, ki ga sam v šali imenujem davek na lenobo. Še tole, v Urbanisu imajo v hladnejših mesecih tudi prijeten prostor za kadilce.

Cremcaffe Bar, Piazza Carlo Goldoni 10

Ko pomislimo na kavo in Italijane, imamo pred očmi navadno 'stoječo kavo', in prav takšen je Cremcaffe Bar. Brez miz in stolov, ima le točilni pult in natakarje za njim, ki postrežejo kavo. Toda kljub temu je to ena najbolj obiskanih kavarn v Trstu, saj si v njej svoj odmerek kofeina privoščijo predvsem študentje, učenci in ljudje, ki hitijo na delo. Včasih me Cremcaffe Bar spomni na trafiko na avtobusni postaji, v kateri v naglici, da ne bi zamudili avtobusa, ki stoji na postaji, kupujemo vozovnice. Cremcaffe je še ena od tržaških kav, v svojem baru pa ponuja različne vrste kav in kavnih napitkov.

Caffe San Marco, Via Cesare Battisti 18

Prav tako kot Caffe Tommaseo je bila tudi ta kavarna zbirališče italijanskega narodnega gibanja za združitev Italije. Avstro-ogrska monarhija seveda ni bila preveč vesela rastočega italijanskega nacionalizma, saj se je predvsem v času habsburške nadvlade Trst razvil v pomembno pristanišče, zato je avstrijska vojska kavarno med iskanjem pripadnikov italijanskega narodnega gibanja nekajkrat demolirala.

Na zidovih kavarne boste opazili podobe golih ljudi, ki simbolizirajo reke Furlanije, Istre in Dalmacije, izlivajoče se v Jadransko morje, mize in stoli pa so okrašeni s šapami leva svetega Marka, kar predstavlja združene Italijane.

Caffe Bar Circus, Via San Lazzaro 9

Lastnik te kavarne in bara je prav gotovo največji oboževalec Madonne na svetu! Kajti v Circusu še nikdar nisem pil kave, ne da bi medtem na enem od najmanj desetih zaslonov opazoval katerega od Madonninih videospotov ali pa vsaj poslušal katerega od pevkinih hitov. Kljub obsesiji z Madonno pa bar priporočam vsaj za kavo in grizljanje oreščkov, slanih paličk ali drugih prigrizkov, ki jih postrežejo toliko, da vam pozneje ni treba razmišljati o kosilu.

V večernih urah se Circus spremeni v bar, v katerem morate poskusiti njihovo najbolj priljubljeno pijačo – spritz con aperol, alkoholni liker z agrumi in aromatičnimi rastlinami, ki stane 3,5 evra.

Gelateria Zampolli, Via Ghega 10

Slaščičarna Zampolli ni klasična kavarna, a vendar jo moramo omeniti, saj imate v njej poleg kave na voljo več kot 50 sladolednih okusov. Če številka na vas ni naredila vtisa, potem ga bo zagotovo sladoledna vitrina, dolga deset metrov! Ker je Zampollinijev sladoled tako zelo znan in priljubljen, se čakalna vrsta pred vitrino včasih vije več deset metrov.

Še ena stvar, ki jo morate poskusiti v Zampolliniju, je granita siciliana, kar v Sloveniji 'domiselno' imenujemo smoothie. Cena kepice sladoleda je 1,2 evra – raba pomanjševalnice ni naključna, saj so porcije zares majhne. Granito siciliano pa pripravljajo le v sezoni, ko je na voljo dovolj svežega sadja, za kozarec pa morate iz denarnice potegniti 2,5 evra.

Caffe degli Specchi, Piazza dell'Unita d'Italia

Tudi ta kavarna je bila eno od središč političnega in trgovskega živ­ljenja v Trstu, danes pa je zanimiva predvsem zaradi koncepta 'kavarne ogledal', kar je tudi slovenski prevod imena. Velik prostor namreč krasijo ogledala in ga še povečajo. Še ena zanimivost je, da lahko v ogledalih nemoteno opazujete vse obiskovalce in nadzorujete dogajanje, ne da bi kdorkoli opazil vašo radoved­nost.

V kavarni strežejo izključno kavo Hausbrandt, ki je poleg Illyja še ena tržaška znamka kave. Hausbrandt v znanih kavarnah ni tako razširjen kot Illy, kar je nemara še dodaten razlog za obisk. In še ena pomembna informacija: to je najdražja kavarna v Trstu, saj navadni ekspreso, odvisno od dneva in razpoloženja lastnika, stane od pet do deset evrov.

Največ kave popijejo Finci

Po raziskavi tudi pri nas zelo priznane znamke Illy, katere rezultate so objavili konec letošnjega avgusta, največ kave popijejo Finci – povprečen prebivalce je srkne na leto kar 12 kilogramov. To je dvakrat več od italijanskega povprečja, vendar pa le za dva kilograma več od Tržačanov. Je pa treba dodati, da Italijani stavijo na koncentriran odmerek, torej na čisti ekspreso, severnjaki pa pijejo bolj šibko kavo, razredčeno z mlekom.

In kako se kot kavopivci odrežemo Slovenci?

Leta 2006 je bila povprečna letna količina nabavljene kave na člana gospodinjstva 3,1 kilograma, kar je v primerjavi s Finci in Tržačani malo, vendar pa se je poraba v primerjavi z letom 1990 povečala za 0,6 kilograma. Rednih pivcev kave naj bi bilo približno 60 odstotkov slovenskega prebivalstva.

Dino Lemeš

Foto: Ivana Krešić

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord