Ali trg upravljanja odpadkov v Sloveniji deluje?

Nakopičeni odpadki pri izvajalcih javnih služb so jasni pokazatelj, da je trg neurejen. Vlade se v zadnjih letih proti temu borijo z interventnimi zakoni ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.

Bojan Tavčar iz Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence je opozoril, da je trg upravljanja odpadkov v Sloveniji med bolj netransparentnimi. »Ne razpolagamo s pravimi podatki, pojavljajo pa se tudi očitki o pritiskih različnih interesnih skupin,« je izpostavil Tavčar ter dodal: »Prihodnja zakonodaja bi morala večji poudarek dati na mehanizem učinkovitega nadzora. Nov predlog zakona o varstvu okolja (ZVO-2) prinaša monopolno ureditev in dokazano je, da takšne omejitve trga vodijo v zmanjšanje števila inovacij in višanje cen.« Nov predlog zakona je po njegovem mnenju težaven, saj ne sledi trendom Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, opozarja, da bi monopolna ureditev »z zvišanjem cen v največji meri škodoval prav malim podjetnikom in obrtnikom«. Pomen inovacij in visoko izobraženega kadra v panogi je izpostavil Bart Stegeman iz EIT Climate-KIC. V Evropi že poteka veliko iniciativ, ki odpadno plastiko vidijo kot vir energije, priložnost bi lahko zagrabila tudi Slovenija.

»Sodelovanje in sinergija sta na tem področju ključnega pomena. Država bi morala v tem primeru nastopati kot koordinator med različnimi deležniki, vendar se pri pripravi predloga zakona ZVO-2 z zunanjim akterji ni sodelovalo,« je poudaril red. prof. dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete. 

Kot zgledni državi so udeleženci izpostavili Avstrijo in Nemčijo. Monopolna ureditev trga je problematična z vidika konkurenčnosti. Tudi v preteklosti se je izkazalo, da tovrstne prakse niso bile učinkovite.