18. 1. 2008, 11:43 | Vir: Playboy

Amerika na dveh kolesih

Motocikel, s katerim zmaguje Valentino Rossi, zmore več kot 200 konjskih moči in večina motorističnih navdušencev meni, da je njegov dirkalnik najmočnejši na svetu. Pa še zdaleč ni tako! V Ameriki, jasno, kje pa drugje, že deset let serijsko izdelujejo motocikel, ki vse druge dvokolesnike po motorni moči prekaša za kar dvakrat do trikrat. Boss hoss z osemvaljnim motorjem namreč zmore kar 355 konjskih moči, njegova dodelana različica pa celo 502!

Jep, mestni pozerji, pospravite ferarrije, porscheje, lamborghinije in ostalo šaro! Slišite grmenje? Prihaja boss hoss! Amerika na dveh kolesih. Pretežak, preobilen, nepotreben, predimenzioniran, smešen, a hkrati unikaten, zanimiv, poseben in drugačen. Boss hoss BHC –3 502 s svojo motorno močjo poseka večino ultimativnih športnih avtomobilov. Njegov pogonski agregat je vzet iz Chevroletove corvette. In seveda še malce dodelan.

Dnevi grmenja

Zgodba sega v leto 1990, ko je poklicni pilot Monte Warne iz Tennesseeja v svoji delavnici sestavil prvi prototip motocikla s Chevroletovim osemvaljnim motorjem. Ker je bil že sam pogonski agregat tako zajeten, da ga je ubogi Monte le stežka stlačil v okvir svojega prevelikega in pretežkega motocikla, je bilo prostora za vgradnjo avtomobilskega menjalnika seveda odločno premalo.

Njegov prvi boss hoss tako pač ni imel prestav. Z mesta pa vse do končne hitrosti je zverina vlekla samo z dodajanjem plina – in podobno je še danes. No, malenkost bolje. Kajti današnji boss hoss ima le eno samodejno prestavo in prestavo za vzvratno vožnjo.

Od danes naprej morate za vstop v Benetke plačati vstopnino

Ko je Monte naredil svoj prvi motor le za zabavo in z namenom, da bi bil opažen, si ni mogel predstavljati, da bo v prihodnjih letih za izdelavo tega motocikla potreboval pravo tovarno. Do danes so v njegovi tovarni naredili že več kot 4000 takšnih motorjev in niti dva si nista enaka. Kako? Motor do prodajalca ali pooblaščenega trgovca vedno prispe sestavljen, a nepobarvan.

Vsak kupec si ob nakupu motocikla lahko izbere svojo barvo ali podobo, pred dobavo motocikla pa prodajalec poskrbi za ličarsko obdelavo. Večina motociklov je tako umetniško okrašenih, porisanih ali drugače olepšanih z airbrush motivi ali grafiko.

Od besed k dejanjem

Možak, ki mi je predal dva testna motocikla, je bil res pravi boss hoss driver. Z obvezno ruto na glavi in tako kot njegov motocikel s čezmerno kilažo. »Pred desetimi leti so ljudje mislili, da je boss hoss za vožnjo in vsakodnevno uporabo preokoren. Po nekaj odpeljanih kilometrih pa je prav vsakdo izmed njih spremenil mnenje in ugotovil, da je boss hoss z motorjem V8 pravzaprav ameriški sanjski motor.«

Ko sem prvič sedel na »šefovega konja«, kar je slovenski prevod ameriške popačenke boss hoss, sem se resnično počutil kot na konju. Udoben foteljast sedež in ogromen tank za gorivo, v katerega je vtisnjenih pet merilnikov. Največji je seveda za hitrost, poleg njega levo pa so še manjši za temperaturo vode in olja ter desno merilnika števila vrtljajev in električne napetosti.

Zajetno krmilo dobro sede v roke in voznik nehote dobi občutek, kot bi držal za roge velikega bika. Ker se pod ritjo bohoti osemvaljni agregat V-zasnove, je treba noge seveda držati precej narazen, zlasti kadar je mašina vroča, sicer se lahko kaj hitro neprijetno opečete na vročem izpuhu, ki z obeh strani motocikla štrli kot krempelj gigantske šape.

Dotik startnega gumba zbudi spečo pošast. Boss hoss se strese ter narahlo zaziblje pod vplivom detonacij, ki jih povzročajo eksplozije v osemvaljnem agregatu, skozi dvojni postrani prirezan izpušni sistem pa se oglaša s huronskim grmenjem, ki povsem spominja na dirkalnike NASCAR ali na zvok mega jahte oziroma gliserja. Ja, jasno, saj ga tudi poganja enak pogonski agregat.

Za start z mesta zahteva hoss nekaj spretnosti, odločnosti in poguma. Z roko vklopim gumb za vožnjo in samodejni menjalnik mi z rahlim trzljajem naznani, da je motor v prestavi in da lahko šefovo kljuse odpeljem na sprehod. Z dodajanjem plina se motor tako kot skuter počasi odlepi z mesta, sam pa malce negotovo, tako kot letalo po vzletu pospravi kolesa, povlečem noge na motor. Peljem se, peljem se! In vendar se vrti!

Skoraj 500-kilogramski monstrum se vali na vsega dveh kolesih. Sprva nerodno in okorno se peljem povsem po sredini ceste, a z vsakim prevoženim metrom si postajava bolj domača. In ves čas me seveda močno mika. Čakam na priložnost, da bi lahko ročico plina privil odločneje. Hm, sodobni superšportni motorji imajo okrog 180 konj, tale jih premore kar 355! Okej. To je to. Ravnica! Greeemo! Poln plin.

Glasen BRooOOOAAARRRrrrr naznani mojo namero in celotno železje se začne s presenetljivim pospeškom premikati neverjetno hitro. Pospešek, ki ga občuti voznik, je seveda nenavaden, smešen, zanimiv. Povsem drugačen kot pri lahkotnih japonskih cestnih športnikih, ki brez omahovanja usekajo kot osa do največjega števila vrtljajev in vas izstrelijo v sedma nebesa. Boss hoss pospešuje bolj avtomobilsko. Oziroma kamionsko. Ste kdaj vozili dirkalni kamion? Tudi jaz ne, a zdaj mi je jasno, kakšni so občutki. Dirkalni kamion z odprto streho!

Ja, boss hoss je zanimiva igrača. Malce naporen je le pri manevriranju v počasnem prometu, v mestni gneči pa boste z njim tako ali tako ostali v koloni z drugimi vozili. Hja, še nekaj: preizkusil sem tudi vzvratno prestavo, ki je na tem motociklu nujno potrebna, saj lahko kar pozabite, da ga boste premikali »na roke«. Menjalnik za vzvratno deluje po enakem sistemu kot za vožnjo naprej, le da z gumbom preklopite smer vožnje. Pri dodajanju plina motor pač leze nazaj. Boss hoss je edini motocikel, ki nima električne vzvratne prestave, ampak mehansko.

Res je bolj avtomobil kot kaj drugega, a kljub vsemu lahko pelje tudi čez ovinke. In ne boste verjeli, malce se tudi nagne, tako da imate na trenutke včasih zares občutek, da sedite na motociklu.Pravzaprav sploh ni tako hudo, kot je videti na prvi pogled. Priznam. Boss hoss je videti težji in okornejši, kot je v resnici, in po nekaj odpeljanih kilometrih se mi sploh ni zdel več tako napačen.

Res pa je, da sem z njim križaril po pretežno ravnih in za to idealnih ameriških avtocestah in ravnicah. Z njim na kakšen evropski gorski prelaz res ne bi rinil. Navsezadnje tudi zato ne, ker kljub Brembovim zavoram ta monstrum zelo težko ustavi. Ko enkrat dobi voljo do vožnje in pridobi hitrost, je kot vlak brez strojevodje. Če bi se bilo treba hitro ustaviti, bi bil manever hudo zanimiv. Takšno težo še tako dobre zavore pač težko ustavijo.

Na konja!

Boss hoss je motocikel, s katerim boste zagotovo opaženi. Med vedno hujšim tekmovanjem novopečenih slovenskih milijonarjev v igri, kdo bo prvi na vasi in kdo bo javnost in rumeni tisk bolj osupnil s svojo štirikolesno igračo, me res zanima, kako hitro se bo našel tisti, ki bo dovolj izviren in bo namesto superšportnega avtomobila na poletno pivo na priljubljeno mestno promenado pripeljal hrumečega in kričečega boss hossa, ki zajamčeno pritegne več zanimanja, pogledov in zmajevanja z glavo kot katerikoli porcheferrarimercedesjaguar!

In to za pičlih sedem milijonov tolarjev. Plus dajatve, seveda. Če bi radi bili nekaj posebnega, potem sledite geslu podjetja Boss Hoss: »Skočite s svojega ponija in zlezite na pravega konja!«