Najnovejša in obsežna jezikovna raziskava Besedomat, v kateri je sodelovalo več desettisoč Slovencev, je prinesla presenetljiva razkritja o bogastvu našega besednega zaklada.
Besedomat je za jezikoslovce raziskava, za večino ljudi pa jezikovna igra, s katero lahko preverimo, kako velik je naš besedni zaklad. Slovenščina je v zadnjih 35 letih dosegla velike spremembe, je ob predstavitvi rezultatov za STA dejal vodja projekta Besedomat Andrej Perdih, na naš besedni zaklad pa vplivata tudi starost in stopnja izobrazbe.
Besedomat je spletna anketa, v kateri se udeleženec odloča, ali določeno besedo prepozna kot slovensko ali ne. Od 120 je 84 resničnih in 36 izmišljenih besed oziroma psevdobesed. Ob koncu ankete se poleg rezultatov pojavi tudi seznam neprepoznanih besed z njihovo razlago. Od novembra 2024 do septembra lani je svoje poznavanje besed z Besedomatom preverilo skoraj 40.000 udeležencev, ki so izpolnili nekaj več kot 48.600 vprašalnikov, je na današnji predstavitvi rezultatov projekta povedal Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Rezultati odvisni od več dejavnikov
Na besedni zaklad najbolj vpliva starost, pomembna je tudi stopnja izobrazbe. Kraj rojstva oziroma bivanja pri besednem zakladu nima bistvenega pomena, pri moških so bili rezultati nekoliko boljši kot pri ženskah, "ampak tako malo, da pravzaprav ne vemo zakaj". Osemnajstletniki poznajo približno 42.000 besed, pri 40 letih dosežemo 54.000 besed, do 75. leta starosti pa jih osvojimo že okoli 61.000 besed, so povedali.
Raziskovalec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Dejan Gabrovšek je predstavil nekaj razlik med prepoznavanjem besed. Med besede, ki so jih prepoznali starejši, sodijo uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, med besedami, ki so jih prepoznali mlajši, pa japanka, prokrastinacija, shekati, prolifetirati in manga. Med besedami, ki so jih bolje prepoznali moški, so eksabajt, histerezen, polvelter in baraža, pri ženskah pa plisirati, tipen, oniksov, amniocenteza in sukulenta.
Slovenščina je v zadnjih 35 letih dosegla velike spremembe. Postala je uradni jezik samostojne države in Evropske unije, v slovenščino se veliko prevaja iz tujih jezikov ter ima polno funkcionalnost v slovenskem prostoru, v javnosti in doma, kar je pomembno za vitalnost jezika, je Perdih še povedal za STA. Kot je bila v preteklosti pod močnim vplivom nemščine, pozneje srbščine oziroma hrvaščine, je danes pod močnim vplivom angleščine, "ampak to ni nič usodnega, to je normalen pojav v jezikih skozi vso zgodovino".
Da bo slovenščina ostala vitalna, je pomembno, da je aktivno udeležena v današnjem digitalnem svetu, svetu umetne inteligence ter da bo tudi v šolstvu, izobraževanju, v javnosti vedno imela prvo mesto, je dodal.
Z Besedomatom slovenščina sodi med šest jezikov s podatki o razširjenosti svojih besed v tako velikem obsegu. Pri njem so sodelovali raziskovalci in raziskovalke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, UKC Ljubljana in Univerze v Novi Gorici. Podoben projekt obstaja tudi za nizozemščino, angleščino, španščino, katalonščino in italijanščino.
