31. 3. 2022, 07:30 | Vir: STA

Bodite pozorni! Težko pričakovan dež je te živali spodbudil k selitvi

Tamino Petelinšek/STA

Pri tem so močno izpostavljene avtomobilom, zato vaša pazljivost vsekakor ne bo odveč.

Po daljšem sušnem obdobju so prve kaplje spodbudile žabe in druge dvoživke k selitvam na mrestišča. Ker so dvoživke ob tem izpostavljene avtomobilom, v teh dneh na različnih lokacijah po državi potekajo akcije, v katerih prostovoljci pomagajo dvoživkam, da varno pridejo čez cesto.

Po daljšem sušnem obdobju, ki je začasno zmanjšalo ali celo ustavilo selitev dvoživk na mrestišča, prihaja težko pričakovani dež. "Če smo v preteklih tednih opazovali le posamezne dvoživke, sedaj pričakujemo, da bo prihajajoči dež k selitvi spodbudil večji del populacije žab in drugih dvoživk," so zapisali v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s katerim upravlja Javno podjetje vodovod kanalizacija Snaga.

Prve visoke temperature in padavine dvoživke vzpodbudijo na vsakoletno pot proti mrestiščem, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje mresta v mlake, ribnike in bajerje. Na tej poti dvoživke pogosto prečkajo ceste in druge poti, ki so zanje lahko usodne.

Konec februarja so prostovoljci in člani Herpetološkega društva - Societas herpetologica Slovenica, ki v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana že od leta 2010 skrbi za varnost dvoživk, na najbolj kritičnem odseku Večne poti pri živalskem vrtu postavili varovalno ograjo, ki dvoživkam otežuje prečkanje ceste.

Opažene dvoživke prostovoljci vsak večer preštejejo in prenesejo v gozd na drugi strani Večne poti, kjer je več potencialno primernih mrestišč. Na kolesarski stezi, ki poteka po trasi nekdanje Pionirske železnice, so nameščeni tudi prometni znaki, ki voznike opozarjajo, naj zmanjšajo hitrost vožnje na tem delu.

Prve visoke temperature in padavine dvoživke vzpodbudijo na vsakoletno pot proti mrestiščem.

Prve visoke temperature in padavine dvoživke vzpodbudijo na vsakoletno pot proti mrestiščem.

Profimedia

Na odseku Večne poti prostovoljci in člani društva vsako leto prenesejo povprečno med 2000 in 4000 dvoživk

Po podatkih Herpetološkega društva je približno 90 odstotkov krastač, sledijo rjave žabe, ki ljudem skrb za njihov obstoj poplačajo poleti, saj se prehranjujejo z žuželkami, polži in pajki. Na njihovem jedilniku se znajdejo tudi komarji in vrste, ki ljudem povzročajo škodo na vrtovih in poljih.

Kot poudarjajo na Zavodu RS za varstvo narave, so dvoživke zelo pomemben del ekosistema in prispevajo k njegovi uravnoteženosti. Največjo grožnjo dvoživkam poleg uničevanja primernega življenjskega prostora predstavlja prav smrtnost na cestah, ko se spomladi žabe s kopnega selijo k vodam, kjer odložijo mrest in poskrbijo za nadaljevanje vrste.

Pomembne selitvene poti so tudi na območju Mestne občine Kranj, kjer v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave in Prijatelji Jošta tudi letos pripravljajo akcijo varstva dvoživk med selitvijo. V dveh letih zapored je več kot 100 prostovoljcev v nekaj dneh pomagali varno prečkati ceste 2000 dvoživkam.

Prenašanje žab čez cesto pod Joštom bo znova potekalo drevi in v petek od 20. do 22. ure. Udeležence pozivajo, naj imajo s seboj svetilke, oblačilo z odsevnimi trakovi, vedro, s katerim bodo prenašali dvoživke, lahko tudi rokavice iz lateksa in nepremočljiva oblačila ter obutev.

Akcija varne selitve dvoživk te dni poteka tudi na Cerkniškem polju, kjer se dvoživke iz Slivnice, kjer so prezimovale, selijo proti Cerkniškem jezeru. Odsek Cerknica-Grahovo na regionalni cesti je za krastače, žabe in pupke črna točka, saj jih na tisoče konča pod avtomobilskimi kolesi, so sporočili iz Notranjskega regijskega parka, katerega sodelavci se kot prostovoljci vsako leto pridružijo akciji, ki jo sicer organizirata domačinki Helena Bavec in Veronika Pavlič.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord