27. 12. 2021, 18:00

Borut Markelj: "Začelo se je kot študentski projekt"

Foto: Aleksandra Saša Prelesnik

Borut Markelj je slovenski javnosti znan kot eden od soustanoviteljev Ehrane, ki jo je leta 2010 zagnal s kolegoma Jernejem Janežičem in Žigo Lesjakom.

Ko jih je prevzel Glovo, mednarodna platforma za dostavo izdelkov na dom, je kot generalni direktor izpeljal integracijo dveh podjetij, ob koncu decembra pa bo vodenje hitro rastočega podjetja prepustil nekomu drugemu. Sam pravi, da je bila v preteklih 10 letih družina večkrat na drugem mestu, zdaj pa je čas, da ta dolg začne vračati. Z njim se pogovarjamo o prehojeni poti in podjetniški izkušnji.

Pred desetimi leti ste bili s svojo idejo o platformi Ehrana kar nekako pred časom. Se vam je zdelo, da boste nekoč tako uspešni, da boste svoje podjetje celo prodali tujcem?

Pred 10 leti, torej čisto na začetku, nismo razmišljali o podjetništvu in še manj o prodaji evropskemu samorogu, ideja nas je pritegnila predvsem zaradi tehničnega izziva, ker smo hoteli z mobilno aplikacijo povezati uporabnike in restavracije. Pozneje se je razvilo podjetje in kot plod uspešnega dela na koncu prodaja.

Povejte nam malo o tem, kako ste začeli? So bili začetki težki?

Vsak začetek je težak, hkrati pa ravno najbolj zanimiv. Poslovni model Ehrane oz. Glova je tako imenovan dvostranski 'marketplace', kjer imamo na eni strani uporabnike in na drugi ponudnike, obojim pa prodajaš isto storitev, vendar iz drugega zornega kota. Začetek v takšnem poslu je najtežji, ker nimaš ne enih ne drugih. Ko se to enkrat vzpostavi, novi ponudniki pritegnejo nove uporabnike in obratno. Ehrana je nastala kot študentski projekt, ki smo ga z Jernejem in Žigo zasnovali, ko smo bili študenti na fakulteti za elektrotehniko ter fakulteti za računalništvo. Ideja se je rodila med Erasmus izmenjavo v Münchnu, saj v Sloveniji v tistem času take storitve še ni bilo. Namesto da bi iskali poletno študentsko delo, smo si rekli, poskusimo narediti to.

Najprej je bila Ehrana platforma, na kateri smo združevali ponudnike, ki so sami izvajali dostavo hrane. Platforma je posredovala naročilo hrane restavraciji, ta pa je nato izvedla vse preostalo. Leta 2017 smo vzpostavili lastno dostavno floto in razširili svoj poslovni model. S tem smo lahko stopili do recimo McDonald'sa ali pa Hoodburgerja in rekli: mi bomo dostavljali za vas, vi pa se še naprej osredotočajte na svoj primarni posel, torej pripravo hrane. To je bil nedvomno ključni moment, da smo lahko pozneje sploh ohranili konkurenčnost.

Kaj bi naredili drugače, če bi imeli priložnost?

Mislim, da bi začel kar pri imenu. Tukaj smo že na začetku naredili napako, saj smo storitev poimenovali Ehrana. Že prvi dan smo se omejili samo na slovenski trg in samo na dostavo hrane. Med korono smo sicer želeli preizkusiti večkategorijsko dostavo, a nas je ime pri tem oviralo. Če bi zdaj izbiral ime, bi izbral kakšno privlačno mednarodno ime, ker nikoli ne veš, kaj bo čez pet let.

Kako je sploh Ehrana postala Glovo? Ste dosti oklevali ali ste se hitro odločili za to poslovno potezo?

Pri Glovu so se odločili okrepiti svojo prisotnost na Balkanu in prevzem Ehrane jim je omogočil lažji vstop na slovenski trg, pozneje so od podjetja Delivery Hero prevzeli še šest balkanskih trgov. Za nas kot podjetnike je bila to priložnost, ki je nismo želeli izpustiti, prišla pa je tudi v ravno pravem trenutku, ker smo v letu 2020 zabeležili kar trikratno rast in smo bili zato v boljšem pogajalskem izhodišču. Prodajni posrednik nam je dejal, da imaš lahko po prodaji podjetja takoj “seller's remorse”, da torej takoj obžaluješ prodajo. Sam tega za zdaj še nimam in mislim, da gre za zelo dober zaključek zgodbe z Ehrano. Zdaj bo lahko ta naša ideja še hitreje rasla in čez deset let, ko bo povsem običajno, da vse naročamo prek tovrstnih platform, bom lahko pogledal nazaj in rekel – no, na tem področju pa smo bili pionirji.

Kaj se je za vas spremenilo?

Ne bi želel govoriti le o sebi, temveč o celotni ekipi. Glovo ni bil zainteresiran le za prevzem uporabniške baze in partnerskih kontaktov, temveč tudi lokalnega znanja. To, da se je podjetje internacionaliziralo, je bilo zelo pozitivno za celotno ekipo, ker imamo vsi ogromno priložnosti za rast, za spoznavanje novih tehnologij in rešitev. Naš cilj pa je še precejšnja širitev ekipe, ekipa Glova v Sloveniji bo občut­no večja, kot je bila ekipa Ehrane.

Foto: Aleksandra Saša Prelesnik
Za mlade, ki šele vstopajo v svet podjetništva, ste velik navdih. Katere tri lekcije, ki ste se jih sami naučili na svoji poslovni poti, bi prenesli na mlade?

Vesel sem, da je tako. Zelo všeč mi je, ko srečam mlade podjetnike z veliko poguma in entuziazma. Na splošno se mi zdi vstop v podjetništvo najlažji čim hitreje, ko imamo še zelo omejene odgovornosti, kot so razna posojila, odgovornost do otrok, skrb za starše ipd. Če se v tem obdobju odločimo preizkusiti v podjetništvu, praktično ne moremo izgubiti: ali nam uspe ali pa se pri tem ogromno naučimo. Zelo pomembna lastnost pa se mi zdi vztrajnost.

Je bil kdaj trenutek, ko ste hoteli vreči puško v koruzo?

Seveda pridejo tudi taki trenutki, pri tem najbolj pomaga močna ekipa, ki v težkih trenutkih stopi skupaj, ter vztrajnost, ki se mi zdi, da je ena ključnih lastnosti podjetnikov.

Verjetno se ne boste ustavili pri tem, kar ste dosegli, ampak imate v glavi že nove načrte, ideje …?

Idej in priložnosti je seveda veliko, vendar trenutno resno nove podjetniške ideje ne razvijam. Na splošno se mi zdi, da je podjetništvo tudi neki del življenjskega stila, tako da sem prepričan, da me to čaka v prihodnosti.

Ali tudi sami kdaj naročite hrano prek Glova?

Hehe, sam imam na Glovu nekaj več kot 100 oddanih naročil, veliko naročil je bilo oddanih tudi v namene testiranja storitev, saj tako najhitreje odkriješ možne izboljšave.

Kaj ljudje največkrat naročajo?

Še vedno so v ospredju pice in burgerji. Se je pa porazdelitev naročil skozi leta precej spremenila, delno tudi zaradi storitev, kot so Ehrana in Glovo, kjer so uporabniki dobili na izbiro bogatejšo ponudbo. V zadnjem času pa veliko podjetij v naši branži stavi na zelo hitro dostavo iz živilskih trgovin. Tudi pri Glovu smo že vpeljali dostavo v 30 minutah iz Tuševih poslovalnic v vseh slovenskih mestih.

Kaj je najbolj nenavadna stvar, ki jo je kdo želel, jo naročil in tudi dobil?

To so bili na primer termometer, paysafe plačilne kartice za telefone, hitri testi za covid, mleko v prahu za dojenčke, škatla z orodjem, kuhinjski noži … Nekdo pa je celo naročil meso od mesarja.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.