Izpostavljeni so nevarnim pogojem.
Naraščajoče temperature ozračja imajo vedno hujši vpliv na zdravje in produktivnost delavcev, sta opozorili agenciji ZN Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO).
Agenciji sta vlade, delodajalce in zdravstvene oblasti pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj stres zaradi vročine vedno bolj vpliva na delavce po svetu.
Posebej so ogroženi delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in ribištvu, sta WHO in WMO navedli v poročilu. Delo v vročini med drugim povečuje tveganje za vročinski udar, dehidracijo, odpoved ledvic in nevrološke bolezni. Ne gre pa pri delu v vročini samo za zdravje ljudi, ampak je to tudi gospodarski dejavnik, pravita agenciji.
Po njunih ugotovitvah produktivnost delavcev za vsako stopnjo nad 20 stopinj Celzija upade za dva do tri odstotke. Pozivata k oblikovanju akcijskih načrtov, prilagojenih posameznim regijam in gospodarskim panogam. Osredotočijo naj se na delavce srednjih let in starejše delavce ter na tiste s kroničnimi boleznimi ali slabše telesno pripravljene, ki bi lahko bili bolj dovzetni za vročinski stres.
Po podatkih mednarodne organizacije dela (ILO), ki je tudi del ZN, je preveliki vročini izpostavljenih 2,4 milijarde delavcev po svetu, kar je 71 odstotkov celotne delovne populacije. Posledica je 22,9 milijarde delovnih nesreč in skoraj 19.000 smrti letno. Dnevne temperature nad 40 ali celo nad 50 stopinj postajajo vse pogostejše. Leto 2024 je bilo po ugotovitvah WMO najbolj vroče v zabeleženi zgodovini.
