Največji problem ni le število prebivalcev — teh je s širšim območjem že več kot 40 milijonov — ampak tisto, kar se dogaja pod površjem.
Prestolnica Indonezije, Džakarta, je po številu prebivalcev eno največjih mest na svetu in največja metropola v jugovzhodni Aziji. A življenje v njej bi se lahko kmalu prenehalo širiti, v najhujših scenarijih pa celo prenehalo obstajati.
Mesto se dobesedno pogreza
V zadnjih desetletjih so se milijoni ljudi s podeželja preselili v prestolnico v iskanju boljšega življenja in zaposlitve. Džakarta je rasla izjemno hitro, njene ulice so polne skuterjev, hitro rastočih nebotičnikov in živahnih tržnic. A številni ključni problemi so ostali nerešeni, saj se za sodobno podobo mesta skriva resna grožnja, na katero strokovnjaki opozarjajo že vrsto let. Veliki deli mesta bi namreč lahko v prihodnosti končali pod morjem.
Nekateri deli mesta se pogrezajo tako hitro, da urbanisti in znanstveniki razmere opisujejo kot eno največjih urbanih groženj današnjega časa. V določenih soseskah se tla pogrezajo za več kot deset centimetrov na leto, kar je med najhitrejšimi stopnjami posedanja tal na svetu. Prenaseljenost, infrastrukturna kriza in onesnaženje ustvarjajo nepopravljivo škodo.
Po podatkih Združenih narodov je Džakarta leta 2025 postala največje megamesto na svetu in prehitelo celo Tokio. Danes na širšem območju mesta živi že okoli 42 milijonov ljudi.
Voda prodira v naselja
Glavni razlog za posedanje mesta je predvsem prekomerno črpanje podtalnice. Veliko delov Džakarte že desetletja nima ustreznega sistema oskrbe s pitno vodo, zato prebivalci, podjetja in industrija množično uporabljajo zasebne vodnjake. Ko se podzemna voda umika, tla izgubljajo stabilnost in se začnejo pogrezati.
Razmere dodatno otežuje dejstvo, da Džakarta leži na močvirnatem območju, skozi katerega teče kar 13 rek. Med močnimi padavinami voda pogosto prestopi bregove, posedanje tal in dvigovanje morske gladine pa poplave še dodatno poslabšujeta. Najbolj ogroženi so severni deli mesta ob Javanskem morju. Tam so oblasti že zgradile ogromne zaščitne zidove, ki naj bi preprečili vdor morja, vendar strokovnjaki opozarjajo, da to dolgoročno morda ne bo dovolj.
Ustvarjanje nove prestolnice
Zaradi grozeče katastrofe se je indonezijska vlada odločila za izjemno potezo: postopno bo preselila upravno središče države v novo prestolnico Nusantara na otoku Borneo. Projekt velja za enega največjih urbanističnih podvigov v sodobni zgodovini države, saj naj bi nova prestolnica razbremenila prenatrpano Džakarta ter zagotovila varnejše in bolj trajnostno okolje za prihodnje generacije.
Oblasti poudarjajo, da bo Nusantara zasnovana kot pametno in zeleno mesto, obdano z bogatim tropskim gozdom.
