5. 3. 2022, 08:00 | Vir: STA
Epidemija je ženskam prinesla več fizičnega in čustvenega nasilja
Pandemija je močno vplivala na zasebno in poklicno življenje žensk. Povzročila je tudi porast nasilja nad ženskami, kaže raziskava Evropskega parlamenta, ki jo je ta naročil ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. V raziskavi so evropske ženske, tudi Slovenke, ocenile vpliv pandemije covida-19 na različna področja svojega življenja.
V raziskavi je kar 77 odstotkov žensk v EU menilo, da je pandemija v njihovi državi povzročila porast fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. Rezultati se gibljejo med 93 odstotki žensk v Grčiji in 47 odstotki na Madžarskem.
V vseh državah, razen na Finskem in Madžarskem, je porast fizičnega in čustvenega nasilja zaznala več kot polovica žensk. V Sloveniji je kar 83 odstotkov vprašanih žensk menilo, da se je fizično in čustveno nasilje nad ženskami v času pandemije povečalo.
Ženske so tudi navedle več ključnih ukrepov za spoprijemanje z nasiljem nad ženskami, kot so poenostavitev postopka za prijavo nasilja nad ženskami, tudi pri policiji (58 odstotkov), več možnosti za pomoč ženskam, na primer dežurne klicne številke (40 odstotkov), izboljšanje ozaveščenosti in usposabljanja policije in sodstva o tej problematiki (40 odstotkov) ter izboljšanje finančne neodvisnosti žensk (38 odstotkov).
38 odstotkov žensk je tudi navedlo, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na njihov dohodek. Za 44 odstotkov žensk je imela pandemija negativen vpliv na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, za 21 odstotkov je negativno vplivala na delež časa, ki ga namenijo plačanemu delu. Rezultati se gibljejo od 60 odstotkov v Grčiji do 19 odstotkov na Danskem, v Sloveniji je tako menilo 46 odstotkov anketirank.
21 odstotkov žensk v EU in 23 odstotkov v Sloveniji tudi razmišlja, da bi trajno zmanjšale časovni obseg, ki ga namenijo plačanemu delu, ali pa so to že storile.
Vse od začetka pandemije so ženske tiste, ki najbolj pogrešajo prijatelje in družino. Na ravni EU je takšnih 44 odstotkov, v Sloveniji 48 odstotkov. Zaskrbljenih ali pod stresom je v EU 37 odstotkov žensk, v Sloveniji 32 odstotkov. Na splošno jih tudi skrbi njihova prihodnost. V EU je takšnih 33, v Sloveniji 36 odstotkov.
Na nekatere družbene skupine so imeli protikoronski ukrepi večji vpliv kot na druge, odvisno od vrste ukrepa. Približno polovica žensk z otroki, mlajšimi od 15 let, je tako dejala, da je imelo zaprtje šol in vrtcev hude posledice za njihovo duševno zdravje.
Ženske v EU sicer menijo, da bi se moral Evropski parlament osredotočiti zlasti na naslednja področja: trgovino z ženskami in otroki in njihovo spolno izkoriščanje (47 odstotkov, v Sloveniji 46 odstotkov), psihično in fizično nasilje nad ženskami (v EU in v Sloveniji 47 odstotkov), razliko med plačami moških in žensk ter posledice za poklicni razvoj (v EU 41 odstotkov, v Sloveniji 39 odstotkov), večje težave, ki jih imajo ženske pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja (v EU 31 odstotkov, v Sloveniji 28 odstotkov) ter na zaščito žensk in deklet iz ranljivih skupin (v EU 30 odstotkov, v Sloveniji 29 odstotkov).
"Ponovno so najbolj na udaru ženske, tokrat zaradi pandemije covida-19. Prizadete so bile dobesedno, duševno in finančno. Podrli smo rekord. Evropski parlament bo to spremenil," je ob objavi rezultatov dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Raziskavo je med 25. januarjem in 3. februarjem 2022 izvedel inštitut Ipsos. Potekala je v vseh 27 državah članicah EU. V okviru raziskave so opravili 26.741 pogovorov.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
