25. 4. 2021, 10:27 | Vir: STA

Evropski poslanci o predlogu za uvedbo digitalnega zelenega potrdila

profimedia

Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju, ki se začne v ponedeljek, med drugim glasovali o predlogu o uvedbi digitalnega zelenega potrdila, ki bi predvidoma od poletja omogočil lažje prehajanje meja v Evropski uniji. Med pomembnejšimi temami zasedanja bo tudi glasovanje o sporazumu o prihodnjih odnosih med EU in Veliko Britanijo.

Evropski parlament bo v sredo razpravljal in glasoval o uvedbi covidnega potrdila, katerega osrednji namen je olajšati potovanja med pandemijo. Evropski poslanci so se marca strinjali, da bodo potrdilo obravnavali po hitrem postopku, kljub temu pa imajo še nekaj pomislekov. Te je v petek na posvetu pred zasedanjem med drugim izrazila Tanja Fajon (S&D/SD), ki sicer podpira uvedbo. Po njenem mnenju je treba zagotoviti, da potrdilo ne bo povzročalo diskriminacije državljanov med pandemijo in da to ne sme postati potovalni dokument.

Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) je poudarila še pomen varovanja osebnih podatkov in dejala, da naj bo potrdilo časovno omejeno na trajanje pandemije. Sicer pa se ji zdi pomembno, da se ga uveljavi še pred poletno turistično sezono in omogoči lažje prehajanje meje.

Evropska poslanca Milan Zver (EPP/SDS) in Franc Bogovič (EPP/SLS) sta izrazila prepričanje, da se bo lahko potrdilo tehnično tako uredilo, da bo zagotovljeno varovanje osebnih podatkov.

Potem ko so v Evropskem parlamentu grozili z odlašanjem glasovanja o ratifikaciji sporazuma o prihodnjih odnosih med EU in Veliko Britanijo zaradi britanskih kršitev ločitvenega postopka, bodo v torek le glasovali o ratifikaciji. Potrditev sporazuma v parlamentu je ključen korak v procesu ratifikacije na strani EU, rok za katero se izteče v petek.

Evropski parlament lahko sporazum le sprejme ali zavrne, spreminjati pa ga ne more. Za potrditev je potrebna navadna večina evropskih poslancev. Nato bo sledila še končna potrditev držav članic v okviru Sveta EU.

Evropski poslanci so pred tem opozarjali na britansko kršitev protokola o Severni Irski. Med drugim je na kršitve s strani Londona opozorila tudi Fajonova, ki je prepričana, da bo predvsem od Velike Britanije in njenega uresničevanja sporazuma odvisno, kakšen bo napredek v partnerstvu.

Evropski poslanci imajo na urniku tudi glasovanje o več programih v okviru večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027. Evropske investicije bodo ključnega pomena pri vnovičnem zagonu gospodarstva EU po pandemiji covida-19. Med drugim bodo glasovali o programih Obzorje Evrope, LIFE, mehanizmu EU za civilno zaščito, programu za vesolje in digitalni Evropi.

Na plenarnem zasedanju bo Evropski parlament predvidoma dal zeleno luč dodatnim pravicam potnikov v železniškem prometu. Kot je pojasnila Novakova, bodo dodatne pravice med drugim prejele osebe z ovirami, v primeru več kot 100-minutne zamude vlaka pa bodo vsi potniki upravičeni do alternative, podobno kot to velja v letalskem prometu.

Po pričakovanjih bo zanimiva tudi razprava s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Evropski poslanci bodo verjetno želeli dodatna pojasnila glede obiska v Turčiji, kjer je sedežni red poskrbel za protokolarni incident. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa bo evroposlancem predstavil dogajanje glede Rusije in Kitajske.

Bogovič je na primeru Rusije in Turčije ocenil, da ima EU na zunanjepolitičnem področju nekaj težav. Glede Rusije je prepričan, da bi morala EU ukrepati odločneje in preučiti tudi projekt Severni tok. "Pričakujem ostro debato in da bo Turčija dobila zelo jasno sporočilo tudi iz Evropskega parlamenta," pa je dodal glede Turčije.

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja, ki zaradi pandemije covida-19 še vedno poteka v Bruslju in na daljavo, bo še nova zakonodaja za preprečevanje širjenja terorističnih vsebin na spletu in reforma davčne politike.

Slovenski poslanci iz Evropske ljudske stranke (EPP) so na petkovem posvetu izpostavili še pomen ta teden sklenjenega dogovora o zmanjšanju toplogrednih izpustov. Novakova je dogovor o 55-odstotnem zmanjšanju do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 označila za pomemben korak, ki ga bodo omogočile tudi nove tehnologije. Bogovič pa je pohvalil globalne smernice, saj gresta v smer zmanjšanja izpustov tudi ZDA in Kitajska. Zver pa je poudaril, da Evropa ostaja vodilna sila na tem področju.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord