19. 3. 2022, 15:58 | Vir: STA

Fafangel: "Vprašanje je, ali je res omikron tisti, ki nam omogoča, da je situacija trenutno drugačna"

Tamino Petelinšek/STA

Naslednjo vlado poziva, naj epidemiologov ne pozabi in jim pomaga zgraditi sodoben epidemiološki center.

Največji davek epidemije je poleg smrti in vpliva na naš vsakdan zagotovo nezaupanje v stroko in njeno neodvisnost, dve leti po potrditvi prve koronovirusne okužbe pri nas ugotavlja predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel.

"Vprašanje je, ali je res omikron tisti, ki nam omogoča, da je situacija trenutno drugačna," po visokih vrhovih dnevno potrjenih okužb, ki pa se niso preslikali tudi v večje število hospitaliziranih zaradi covida-19, je v pogovoru izpostavil Fafangel, prvi med epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ne gre namreč zanemariti zadnjih dveh let in zaščite, ki jo prebivalstvo doseglo s cepljenjem in prebolelostjo.

Epidemija bolezni se po njegovih besedah v državah, ki so dosegle dobro zaščito prebivalstva, trenutno popolnoma razlikuje od področij, kjer je imunost populacije slabša. To je ponazoril s primeroma Hong Konga in Nove Zelandije, kjer je kljub prisotnosti omikrona situacija povsem drugačna. Medtem ko je v Novi Zelandiji z visoko precepljenostjo kljub visokemu številu okužb število smrti zelo nizko in je covid-19 bolj podoben endemični, prehladni bolezni, je v Hong Kongu "covid točno tak, kot je bil pred dvema letoma".

Ocene, da če bi pred dvema letoma vse opustili in bi epidemija ravno tako šla mimo, po mnenju Fafangla zato ne držijo: potek epidemije bi bil drugačen, bilo več hospitaliziranih in mrtvih.

Po padanju števila dnevno potrjenih okužb se je trend v zadnjem tednu sicer obrnil, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po Evropi. "Po eni strani je to posledica širšega sproščanja, ki se je zgodilo v večini evropskih držav, potem je tu nekoliko bolj prenosljiva različica BA.2, hkrati pa zaščita v prebivalstvu počasi upada," je kombinacijo razlogov za to naštel Fafangel. Epidemiološka služba situacijo spremlja, v ospredju je stanje v bolnišnicah.

Dobra novica je, da so toplejši meseci epidemiološko "bolj naklonjeni ljudem, manj virusu". Več časa preživljamo zunaj, prenosi so lažje obvladljivi. Jesen bodo na NIJZ pričakali "s pozornim spremljanjem in trenutno zelo akutnimi pripravami", če bi se zgodil slabši scenarij. A po zelo veliki verjetnosti se to ne bo zgodilo in "ne bo treba posegati po nobenem od bolj ekstremnih pristopov, ki so bili uporabljeni do sedaj. Treba bo samo ohraniti precej mirne živce. Karkoli se bo zgodilo po volitvah, upam, da bodo odločevalci šli počasi in ne takoj skočili na prvo žogo," je pozval in dodal, da tudi odločitve drugih držav, ki jim je Slovenija kdaj sledila, niso bile najbolj pametne.

Precepljenost v Sloveniji

S precepljenostjo proti covidu-19 v Sloveniji, ki v celotni populaciji dosega 58 odstotkov, med polnoletnimi pa 70 odstotkov, je Fafangel zadovoljen, saj omogoča, da že sedaj živimo dokaj normalno. "Iz raziskav o zaupanju Slovencev v cepljenje že pred covidom, smo vedno imeli 60 odstotkov takih, ki je cepljenju zaupal, drug delež, ki je bil v dvomih in manjši delež z ekstremnimi mnenji. To se je izkazalo tudi tukaj, težko je mobilizirati celotno populacijo ob takšni krizi."

Meni, da so se tisti, ki so se želeli cepiti in so bili za to motivirani, to že storili. Ob tem epidemiološko priporočilo "Cepimo se" še ostaja aktualno, predvsem za skupine z večjim tveganjem za težji potek bolezni. Razumljivo se mu tudi zdi, da se ob začetku pomladi in velikem sproščanju ukrepov manj ljudi odloči za cepljenje.

Ob tem je pozval h gradnji zdravstvene pismenosti, ki je po njegovi oceni edini način za racionalne, ne čustvene odločitve o zdravju posameznika. "Javno zdravje deluje, ko z zdravstveno pismenostjo, z izobraževanjem, z opolnomočenjem prebivalstva dosežeš neke spremembe v zdravstvenem vedenju," je pojasnil. "Obvezno cepljenje proti covidu-19 se slovenskim epidemiologom ne zdi ustrezna pot za naprej," je poudaril.

"Ostaja delež ljudi z dvomi, ki so v razpravi o cepljenju razdvojili - eni za, eni proti. Uvedba obveznega cepljenja bi sedaj pomenila le, da dobimo celo generacijo zelo ekstremnih nasprotnikov cepljenja," je poudaril. Vprašanje je tudi, ali se "obveza na papirju res prevede v višjo precepljenost".

Dotaknil se je tudi predloga programa cepljenja za leto 2022, ki so ga nekateri razumeli kot poskus uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 za zaposlene na določenih delovnih mestih. Fafangel na to ne gleda tako: "Ocena tveganja na delovnem mestu za preprečevanje širjenja nalezljivih boleznih je nekaj, kar je vedno obstajalo in mora obstajati, ne samo za varnost delavcev na delovnem mestu, ampak tudi odjemalce storitev, na primer v zdravstvu. Meni bi bilo bolj čudno, da covida ne bi bilo v takšni oceni tveganja."

Obvezno cepljenje

Na vprašanje, ali je bila epidemiološka služba deležna pritiskov, da bi predlagala obvezno cepljenje, je Fafangel odgovoril, da so bili vprašani po mnenju - večkrat. "Epidemiologi smo ga podajali strokovno, drugi pa se morajo odločati in tudi sprejeti odgovornost za svoje odločitve. Epidemiologi smo za vsako zadevo stali in ostali smo konsistentni," je poudaril. Po njegovem mnenju je tudi zato imel občutek, da so ljudje epidemiologom še najbolj zaupali.

Kot pravi, je javno zdravje tista veja medicine, ki najbolj sloni na sodelovanju z odločevalci. "Naša naloga je ta, da jim na čim bolj razumljiv in uporaben način podamo informacije, ki jih potrebujejo za sprejemanje odločitev. To smo epidemiologi v zadnjih dveh letih delali po naših najboljših močeh," meni.

Ob tem mu ni žal, da je dvakrat izstopil iz strokovne skupine za covid-19

"Po moji oceni je bilo to kvečjemu koristno. Na kolegiju epidemiologov smo oblikovali mnenja epidemiološke stroke, ki so imela svojo težo ter s predlogi in ukrepi pristopali direktno do ministrstva za zdravje. Zame je to velika zmaga," je dejal.

Končna odločitev je sicer velikokrat drugačna od mnenja enega samega dela stroke, a kot pravi Fafangel, ne more biti drugače, saj obvladovanje epidemije zahteva sodelovanje številnih delov družbe. Želi si sicer, da bi bilo bolj jasno ločeno oz. predstavljeno, kaj je bilo stališče stroke in kaj končna odločitev odločevalcev. "Problem nastane, ko ljudje začnejo razmišljati, ali je NIJZ res lahko podal svoje strokovno stališče ali je povedal nekaj zaradi domnevnih pritiskov," je opozoril.

Epidemiologi so bili sicer deležni precej gneva prebivalstva, predvsem ob iskanju in kontaktiranju visoko tveganih stikov. "Ljudje so bili v stiski. A med stotinami precej grobih elektronskih sporočil potem najdeš tistega enega ali dva, za katere si je nekdo v vsej tej norosti, ki jo je moral imeti tudi on v življenju, vzel čas in napisal nekaj lepega. Te besede so v najbolj temnih časih veliko pomenile," se je spominjal.

Kljub temu da se epidemiologi umikajo izpod medijskih žarometov, pa si Fafangel želi, da se ne bi umaknili tudi z radarja odločevalcev. "Upam, da si ne bo nihče v nobeni politični konstelaciji zatiskal oči, da je bila to zadnja pandemija, ki nas je doletela," je opozoril, saj bodo zaradi invazije človeka v naravo preskoki patogenov z živali na človeka vse pogostejši.

Naslednjo vlado poziva naj pomaga zgraditi sodoben epidemiološki center

Naslednjo vlado poziva, naj jih ne pozabi in da jim pomaga zgraditi center za nalezljive bolezni oz. center za hitro odzivanje na področju zdravstva v kriznih razmerah, ki bo sodoben, digitaliziran in povezan z ostalimi sistemi. Za dobro pripravo sistema, ki bo sposoben zaznati, spremljati, posredovati podatke in ukrepati, bodo po njegovih besedah hvaležni vsi - tako ljudje kot politika. "S tem se bo krepilo zaupanje za njih volivcev, zame prebivalcev, ki bodo zaupali, da se dela transparentno in na podlagi dognanj in podatkov s terena," je pozval.

Kot največjo lekcijo epidemije Fafangel izpostavlja, da noben človek ni otok in da smo vsi del skupnosti. To je po njegovih besedah treba v mislih imeti pri globalnem obvladovanju epidemije. "Vrednost civilizacije se meri v tem, koliko vrednotiš marginalizirano, obrobno življenje. Tukaj se kot družba nismo izkazali. Neetično je, da cepivo ostaja neporabljeno v hladilnikih. Vpletenost v širše mreže, solidarnost, je tisto, kar nas bo pripeljalo iz te pandemije," je pozval. Kot je dodal, epidemije ne bo konec samo zato, ker smo od nje utrujeni.

Na vprašanje, ali ga bomo 24. aprila videli na kakšni kandidatni listi, Fafangel odgovarja: "Rad sem epidemiolog. To je moje poslanstvo. Ampak nikoli ne reci nikoli (smeh)."

Pogovarjala se je Sanja Gornjec

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.