26. 2. 2008, 18:23 | Vir: Playboy

Fetiši v teoriji in praksi

Shutterstock

Kakšno vlogo imajo fetiši v labirintu človeške spolnosti, kaj o fetišizmu pravi stroka in kaj osebne izkušnje ter zakaj je fetišizem moška stvar?

Pojmovanja fetišev in fetišizma so tako raznolika, da se moramo za začetek na hitro ustaviti pri definiciji. Beseda izhaja iz proučevanja religij in se nanaša na ročno izdelane predmete in amulete, ki so jih antropologi našli predvsem pri afriških plemenih. Fetišizem je zato najprej pomenil religiozno čaščenje predmetov. Danes ga stroka uvršča med motnje spolne preference.

Motnje?!

Stroka še pravi, da »spolno vzburjenje po­vzroči kakšen neživ predmet ali njegov del. Pogosto so taki predmeti (fetiši) povezani s človekovim telesom, na primer z deli oblačil. Včasih je fetiš že sam material, iz katerega je predmet narejen, na primer usnje,« kot navaja Slavko Ziherl, doktor medicine in višji svetnik na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Je tudi vas zbodla beseda 'motnja' v začetku definicije? Brez skrbi! Fetišistične fantazije, ki spolno vzburjenje le povečajo, so sestavni del spolnega življenja. Če na primer radi seksate s svojo punco, ki še ni snela štiklov, to še ne pomeni, da imate težavo, temveč le to, da znate uživati na več načinov.

»O fetišizmu (kot motnji, op. a.) govorimo takrat, kadar se človek lahko spolno vzburi samo ob takem predmetu, sicer pa se spolno sploh ne vzburi.« Max Modic, naš najljubši pornofil, je postregel s podobno razlago in dodal: »Fetiš je predmet poželenja, za katerega ni racionalne razlage, pri erotičnem zapeljevanju pa ima pogosto – hote ali nehote – odločilno vlogo.«

Hja, eno je teorija, toda nas zanima tudi praksa, kajne? Naloga: najti je treba prave sogovornike – tiste, ki ne priznavajo od družbe zapovedane 'normalnosti'. Najti moram sogovornike, ki uživajo v raziskovanju in se z veseljem prepuščajo drugačnosti. Ki imajo svoje fetiše in so na to ponosni.

Preljubi internet, kjer v kaosu novic, raznolikosti, odkrite nestrpnosti, zlovešče pornografije in anonimnih uporabnikov človek včasih najde tudi zanimive sogovornike, tudi tokrat ni razočaral.

Prikrito odkrito

Najhitreje so se odzvali ljubitelji najlonk. Ja, pišem v množini, saj me je presenetilo njihovo veliko število. Moški obožujejo najlonke na vse načine. Najlonke so za velik del nežnejšega spola nujno zlo, ki tišči, morda nekatere celo srbi, vse pa komaj čakajo, da si jih doma slečejo, toda za velik del moških so ultimativen estetski element, ki polepša vsako žensko in hkrati zagotavlja neslutene užitke. Fantje so mi živo opisovali gladko površino, dotik kože, vzburjenost, ki se jih poloti ob pogledu na material ...

»Ne morem mimo izložbe, kjer jih prodajajo, ali pa mimo kakšne ženske, ki kaže vsaj malo najlonk, ne da bi mi misli čisto podivjale. Pogosto se vzburim že ob pogledu nanje, če se jih dotaknem, pa res ne morem ostati nevzburjen,« mi pove najzgovornejši sogovornik, 27-letni Klemen, ki ga vzburjajo tudi pajkice.

Hej, če je najlon zares tako odličen, ga morda tudi sami kdaj oblečejo? To bi bil vendar prvovrsten užitek in še dekleta, ki jim najlonke ne prinašajo takih radosti kot njihovim partnerjem, ne bi trpela. »Priznam, občasno jih tudi sam oblečem, ja. Zelo mi je všeč dotik na goli koži. In tudi sicer bi od ženske težko pričakoval nekaj, česar ne bi bil pripravljen narediti sam,« mi pove 30-letni, recimo mu Mitja.

Se vam zdi to že preveč? Vi ne bi kaj takega nikdar počeli? Tudi Klemen, ki najlonke pogosto nosi pod hlačami, se od časa do časa znajde pred dilemo. »Včasih, ko si ga drkam in mi pride, dobim takoj zatem tak beden občutek. 'Pa kaj to oblačiš, kaj to počneš ...' si mislim, ampak ko se vse pomiri, bi jih takoj spet oblekel. Fetiš je močnejši,« mi iskreno in simpatično prizna.

Enega od mojih ljubiteljev najlonk sem povprašala še o mrežastih nogavicah. Ga zrajcajo tudi seksi luknjice, skozi katere se razkazujejo v mrežo ujeti koščki kože? Nak, na mrežaste ne trzne. Niti on niti njegov kolega v hlačah. Moti ga, da »ni tistega gladkega občutka«. Moti ga mreža!

V nadaljevanju sem izvedela, da dekleti mojih sogovornikov nimata pojma o tem, kaj njuna moška rajca. Morda vesta, da ju fanta rada vidita v hlačnih nogavicah, toda njuna večna spolna fantazija, ki je povsem neškod­ljiva, ostaja skrita. »Saj bi si želel povedati, ampak me je malo strah odziva. Delno ve in tudi sama se med seksom rada obleče vanje. Je pa moja fantazija, da bi bila oba z žensko skupaj v najlonkah,« sanjari Klemen.

Njegova zgodba s tankim in svet­lečim fetišem sega daleč nazaj: »Vse skupaj se je začelo s puberteto. Takrat so bili tudi ravno tisti časi, ko so se na veliko nosile svetleče pajkice iz lajkre. Pri telovadbi so jih imele že vse punce in tudi nekaj fantov. Tudi sam sem si jih zelo želel, vendar doma tega nisem nikakor upal omeniti, saj mi je bilo preveč nerodno.

Enkrat po telovadbi pa sem v garderobi v kupu pozabljene športne opreme opazil nekaj božanskega – gladke črne kratke pajkice. Še zdaj se spomnim, da me je oblil tak lep občutek in počakal sem, da sem bil v garderobi zadnji, in jih hitro potisnil v svojo torbo. Doma sem jih opral, prvič oblekel kar mokre in se samozadovoljeval. No, čez nekaj mesecev je tudi meni in bratu mama kupila vsakemu svoje kratke pajkice. Takrat sem jih lahko nosil tudi uradno, ne le skrivaj.« Še dobro.

In kako je Klemen odkril najlonke? »Čez nekaj let, mogoče na začetku srednje šole, sem se zaljubil v najlonke. Mama jih je imela vedno na zalogo in tako sem ji sem ter tja kakšne izmaknil. Na začetku sem jih oblekel, se malo poigral s sabo, da mi je prišlo, jih slekel in skril. Kasneje pa sem jih začel oblačiti tudi za spanje in včasih za v šolo pod kavbojkami. Ko sem se zaposlil, pa sem jih začel kupovati. Včasih si jih kupim v kakem seks šopu, včasih pa se v velikih nakupovalnih centrih med tedenskim nakupom v polnem vozičku znajdejo tudi kake hude najlonke.«

Fetiši na prodaj

Seveda, seks shop! Nemudoma sem se odpravila v Red Shop, prvo slovensko trgovino z erotičnimi pripomočki. Lastnica Nada Črešnik, ki že 18 let vodi trgovino, je bila prva, ki je erotične pripomočke in igračke ponudila Slovencem.

Ker še vedno vztraja v tem poslu, sem predvidevala, da ima na zalogi tudi celo serijo izkušenj iz prve roke. Kako močno je prisoten fetišizem med Slovenci po mnenju Črešnikove? »Mislim, da je zelo prisoten, ampak še vedno obstajajo tabuji, še vedno se stvari prikriva in zato ostajajo skrite,« je pokritizirala Slovence.

Nekaj malega sem ji povedala o svojih dognanjih in omenila, da številni ljubitelji fetišev radi tudi sami preizkusijo, kar jih vzburja. Hitro mi je pritrdila, da se s takšnimi strankami srečuje tudi sama, vendar le v manjšini. »Moški, ki prihajajo, iščejo nogavice, najlon, modrčke ... Dejstvo je, da za marsikaterega moškega ne vemo, ali išče te stvari zase ali za partnerko. Žal. On na primer reče: 'Dajte veliko številko, nekaj, kar je raztegljivo', in to je to. Malokdo se izrazi in pove, kaj konkretno je njegov fetiš.«

Morala sem izvedeti najosnovnejše: kateri artikli, ki bi jih lahko uvrstili med fetiše, gredo najbolje v prodajo? »Velikokrat želijo škornje, visoke pete, perilo z različnimi dodatki ... Lahko rečemo, da je fetiš tudi perilo, in največkrat gre pri tem za rdeče in rdeče–črno kombinacijo. Povprašujejo po navadnem in svetlečem usnju, latek­su, hlačnih nogavicah z odprtino, čipkah, mrežastih nogavicah ...« Med naštevanjem, ki mu ni videti konca, se ustavi in sklene: »Tega je res veliko. In opažam, da se različni fetiši pogosto prepletajo.«

Sprehodili sva se po trgovini. Pokazala mi je različne komplete spodnjega perila, čipkasto, usnjeno, prosojno perilo za moške ali ženske, korzete iz samih trakcev, usnjene korzete, kombinirane s kovino, samostoječe nogavice, štrumpantle, visoke svetleče škornje, strmoglavo visoke pete z debelim prozornim podplatom, obleke iz lateksa, preobleko za medicinsko sestro ali policistko, maske za oči z zaprtim ali odprtim pogledom, kroglice za usta, biče, lisice ... »Ja, moškim so lahko poseben fetiš tudi hlačke z odprtino. Ali pa boa – nekaterim so všeč zaradi dotika, mehkobe, nekaterim zaradi videza. Nekatere vzburja že pogled na pripomočke, perilo ali pa celo dekle na embalaži.«

Vse omenjeno so lahko le pripomočki, ki popestrijo spolnost ter občasno prispevajo h kakovostni predigri, ali pa imajo vlogo pomem­bnega fetiša. In najlepše pri vsem skupaj je, da je izbira neomejena, tako kot sama domišljija.

Zrelo sadje

Pri iskanju sogovornikov iz prakse sem, tako kot Črešnikova, naletela na prepletajoče se strasti do različnih fetišev. Različna pa je tudi njihova izrazitost. Robi, na primer, mi je postregel s celo serijo. »Najprej sem opazil, da me privlačijo starejše zrele ženske! Klepet z njimi, flirtanje ... domišlija je kar delala,« se spominja. Kako in kdaj je to odkril?

»Ko sem bil v četrtem razredu, sem v šolo spremljal sosedino hčerko, ki je hodila v prvi razred. Vsako jutro je njena mama pred mano skakala v čipkastem perilu. Si lahko predstav­ljaš, kakšne oči sem imel? In takrat še ni bilo interneta in nisi mogel videti vsak dan takih prizorov.« Ja, ne dvomim, da je užival v svojem prostovoljnem delu!

Danes je Robi ljubitelj erotičnega perila, čipk, samostoječih najlonk, čevljev z visoko peto in usnjenih škornjev. »Vse to me noro rajca. Še posebej, če je ženska med samim spolnim aktom tako oblečena in ni povsem gola. Že pogled je dovolj, potem pa še božanje prek takega perila, lizanje, poljubljanje, pri katerem ni stika s kožo, ampak z nečim vmes. Taki erotični dodatki, ki malce skrijejo, naredijo ženske darove še mamljivejše, predigro pa boljšo in daljšo«.

Nature, Eau de Parfum

Ste že slišali za Japonce, ki kupujejo ponošene spodnje hlačke šolark? Si mislite 'oh, spet ti nori Japonci; le kaj si bodo še izmislili?' Morda pa Japonci sploh niso tako daleč, kot se vam zdi. »Mi imamo dejansko stranke, ki sprašujejo, ali prodajamo rabljene hlačke,« vam lahko pove lastnica slovenske erotične trgovine. Ena od takih strank je bila pripravljena kupiti kar hlačke prodajalke, a nakup ni bil izveden, ker je stranka upala, da bo hlačke lahko slekla kar sama. Ja, kupci so dandanes zahtevni.

Ker me je zanimalo, kaj je tako presneto privlačnega na umazanih spodnjicah, sem se pogovorila z 29-letnim Davidom, ki nima posebej razvitega vohalnega organa, toda pred petimi leti ga je določen vonj vseeno pritegnil. »Moja tašča me je vedno privlačila in enkrat sem si zaželel, da bi povohal njene intimne stvari. In tako sem povohal njene hlačke in najlonke.«

Od takrat je pozornejši na vonj češplje, pomembno vlogo pa igra tudi to, kakšna je lastnica. »Osebo moram poznati oziroma moram vedeti, kako izgleda, da lahko povežem vonj z njo. Dovolj je, da hlačke povoham, pa se mi dvigne. Navadno si ga potem zdrkam in hkrati voham. Vonji so različni in fenomenalni. Odvisni od muce, časa nošenja in tako dalje.«

In kje lahko ljubitelj naravnih vonjav dobi nošene ženske spodnjice? Naj na tem mestu poudarim, da to definitivno ni moj nasvet, ampak iskren Davidov odgovor: »Če sem na kakem obisku, grem na vece in jih tam poiščem. Ali pa doma v kopalnici.« No, česar ne veš, ne boli, ampak jaz bom odslej zagotovo skrila perilo bolj na dno košare. Za vsak primer. Davida še niso zasačili, toda priznava, da se tega malo boji, saj mu ni vseeno, kakšna bi bila reakcija ženske, ki bi ga našla s kurcem v roki in z njenimi spodnjicami pod nosom.

Živi fetiši

Da ne bomo govorili le o neživih predmetih, moramo poudariti, da med fetiše prištevamo tudi različne in še kako žive dele telesa, ki vzburjajo številne moške. Želela sem vam postreči s kakšnimi konkretnimi podatki o priljubljenosti posameznih delov ženskih telesc, a mi je še najjas­neje na to vprašanje odgovoril Max Modic: »Kadarkoli in kjerkoli se izvede anketa o delih ženske anatomije, ki najbolj burijo moško domišljijo, vedno bodo stopničke osvojile prsi, noge in zadnjica. Ne nujno v tem vrstnem redu. Skratka tisto, česar anoreksične manekenke in uniformirane misice kot ultimativni simboli lepote ne premorejo.«

Potemtakem lahko med fetiše prištevamo tudi debeluške, katerih priljubljenost sem zaznala že na številnih forumih. Tam namreč fantje radi opevajo njih mehkobo, nekateri pa navajajo, da so v postelji veliko strastnejše od njihovih suhljatih kolegic. Moti jih le, kadar se tako bogato obdarjena dekleta skrivajo in trpijo zaradi družbenih predsodkov do baročnih postavic.

»Problem je v tem, ker večina debe­lušk misli, da so neprivlačne, da morajo shujšati, da se morajo oblačiti v dolgočasna ne­erotična ohlapna oblačila ... In zaradi tega smo prikrajšani tisti, ki smo nori na debeluške. Debeluška v erotičnem perilu bistveno bolje zgleda kot kakšna suhica,« je odločen Aleks na enem od slovenskih forumov.

Tudi iz povpraševanja po specifičnih artiklih dobimo informacije o priljubljenosti posameznih spolnih praks. »Moški velikokrat iščejo specifične pornofilme na DVD-jih in videokasetah. Na primer take, kjer ima veliko vlogo ljubkovanje nožnih prstkov, ali pa iščejo debelejša dekleta,« mi je povedala Črešnikova, sama pa sem našla Ermina, ljubitelja navihanih prstkov in povsem običajnega 37-letnega glasbenika.

Tako kot drugim sogovornikom se tudi njemu zdi, da se je njegova navezanost začela že nekje v osnovni šoli: »Vedno sem gledal ljudi v roke ali pa pod noge. To mi je bilo normalno.« Ženska z lepimi prsti ga običajno tudi spolno privlači. Lepota prstov pa je verjetno precej subjektivna reč. Kakšni naj bi bili torej po njegovem lepi prsti?

»No, niso mi všeč dolgi nohti. Roza ali bel lak mi tudi ni všeč. Všeč so mi dolgi prsti s kratko pristriženimi nohti. Lahko pa tudi rečem, da je poleti, ko ženske hodijo bose, to skoraj tako, kot bi bile gole. Morda bi morali tudi to prepovedati,« se pošali Ervin. Zanimalo me je, ali torej poleti ves čas bulji dekletom v noge? »Ne, ampak skoraj najprej pogledam v noge.«

Stajling

Kako ne bi opazila vnebovpijočega dejstva, da so fantje in moški hudičevo občutljivi za svoje fetiše! Natančno jim je jasno, kaj jim je všeč in kakšne morajo biti stvari ali kakšne so na otip. Moram priznati, da sem se med pisanjem nekajkrat resno zamislila. Niso namreč pomembni le dodatki, ampak kar kompleten stajling!

»Tudi depiliranje oziroma britje spolnih organov, kar v prvi vrsti popularizira industrija za odrasle (v osnovi so razlogi tako kozmetične kot higienske narave), med drugim pa velja za odlično predigro, se pogosto uvršča med fetiše,« me je dopolnil Modic. V bistvu je izbira potem kar velika. Pičkice so lahko pobrite, pristrižene na črtico ... »Ali pa do popka kosmate!« vskoči Nada Črešnik. »Jaz imam namreč stranke, ki si želijo kosmate.«

Fetiš je moškega spola

Ste opazili, da so vsi moji sogovorniki iz prve roke moški? Da nimam niti enega resnega vira o fetiših med ženskami? Hej, nisem jaz kriva! Tako pač je! Modic mi je potrdil, da so »moški (Slovenci glede na izsledke anket in raziskav pri tem ne štrlimo iz povpreč­ja) dokazano večji fetišisti od žensk. Še posebej v seksualnem pogledu, kjer se fetišizem do neke mere smatra kot povsem normalen pojav, ki daje želji rob, užitku pa sol. Znano je, da moški pogosteje padamo na fizične atribute nasprotnega spola, medtem ko naj bi ženske bolj čislale inteligenco, družabnost in podjetništvo.«

Tudi Slavko Ziherl v knjigi Psihiatrija poglavje o fetišizmu sklene s stavkom: »Fetišizem je skoraj izključno motnja moških.« Stroka žal še ni dognala, zakaj je tako. In tudi če govorimo o tistih blagih fetiših, ki jim res ne moremo reči motnja, naletimo na dejstvo, da je fetišistov več kot fetišistk. »Konec koncev je tudi zbiralcev najrazličnejših predmetov več kot zbiralk,« potegne preprosto analogijo Modic.

Cukrček

Za finale smo pripravili še posebej zanimiv fetiš. Hej, če že govorimo, pojdimo do konca in povejmo vse! Da sem našla Toma, sem morala pogledati čez slovenske planke. Tom je 31-letni prodajalec z zelo različnimi interesi, ki obožuje potovanja, govori tri jezike in rad nosi pleničke. Ne, ničesar nisem pomešala. Plenice so njegov fetiš, kar lahko mirno in iskreno prizna.

Nenazadnje je bolj sproščen glede svoje spolnosti kot povprečni Slovenček. »Tega ne želim skrivati, ker je fetiš del mene, in ni me sram,« pove z občudovanja vredno samozavestjo. »Plenice so me od nekdaj privlačile, zato sem nekoč ukradel bratove in jih nosil. V puberteti se je odnos do plenic le okrepil in zadnje tri leta jih nosim že skoraj ves čas.« In kakšna je razlika, če jih ne nosi?

»Brez plenic se počutim, kot bi bil nag. Lahko bi rekel, da se s plenicami počutim varneje.« Ko sem še malo spraševala, mi je povedal, da mu plenice ne povzročajo nobene težave. Čeprav ga vzburjajo, lahko mirno seksa tudi brez njih, toda raje vidi, če so pleničke nekako prisotne.

Ste se zdaj (ali pa že prej) prijeli za glavo in si rekli: 'Joj, to je bolno!'? No, ne sodite prehitro. Ljudje smo si namreč različni in prav zanimivo je spoznavati to našo pestrost. Zato vztrajno zagovarjamo sproščen pogovor, za katerega se je žal izkazalo, da je med partnerji precej pomanjkljiv. Ali je neka spolna praksa bolna ali ne, je odvisno od posameznikov. Kakor za koga. Toda glede na to, da je fetišizem v psihiatriji obravnavan kot motnja, se je v kakšnem primeru dejansko pametno vprašati, ali je fetiš morda presegel svojo prijetno vlogo.

Modičev nasvet je: »Dokler lahko obvladujemo nepredvidljivo moč fetišev, fetiši definitivno popestrijo in obogatijo vse oblike spolnosti. Še več, po zaslugi fetišev spolnost postane kreativnejša. Zakomplicira se, ko začne nepredvidljiva moč fetišev obvladovati nas. Ko se – in če se – preveč zakomplicira, je vendarle priporočljivo čim prej poiskati strokovno pomoč.« Sicer pa si le privoščite in uživajte!

Tekst: Tamara Langus

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord