14. 8. 2018, 16:38 | Vir: STA

Genova: V zrušenju cestnega viadukta umrlo najmanj 35 ljudi

STA

V Genovi na severozahodu Italije se je danes med močnim deževjem zrušil del avtocestnega viadukt Morandi, pri čemer je umrlo najmanj 35 ljudi, med njimi otrok. Več kot deset ljudi je ranjenih, od tega več huje. Gre za najbolj smrtonosno tovrstno nesrečo v Evropi od leta 2001.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je sporočil, da je v zrušenju viadukta umrlo najmanj 30 ljudi, več jih je huje ranjenih. Gasilci medtem poročajo o 35 smrtnih žrtvah. Po navedbah civilne zaščite je umrl tudi en otrok. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so povedali, da po doslej dostopnih informacijah slovenskega veleposlaništva v Rimu ni podatkov, da bi bili med poškodovanimi slovenski državljani. Prav tako na veleposlaništvu niso prejeli telefonskih klicev zaskrbljenih svojcev. Več sto reševalcev različnih služb je na prizorišču nesreče. Reševalni akciji se je pridružila tudi t.i. ekipa Usar - gasilci, specializirani za reševanje v urbanih nesrečah. Na kraju so tudi vodniki reševalnih psov, ki so v močnem dežju pod ruševinami pomagali okoli 200 gasilcem pri iskanju žrtev.

Pod ruševinami je pokopanih še več avtomobilov in tovornjakov. Ko se je most zrušil, naj bi bilo na njem okoli 30 vozil, so povedali na civilni zaščiti. Okoli 100 metrov viadukta se je opoldne v hudem neurju zrušilo približno 40 metrov globoko na naseljeno območje - med drugim so pod viaduktom stanovanjski bloki, nakupovalna središča, skladišča in železniški tiri. Del viadukta se je zrušil na skladišče občinskega komunalnega podjetja, del pa v potok Polcevera. Preventivno so okoliške stavbe evakuirali. Avtocesto A10, ki povezuje italijansko riviero in jug Francije, so zaprli v obe smeri. Zaenkrat domnevajo, da je do nesreče prišlo zaradi slabega vremena, ki je danes zajelo ligursko obalo. Že zjutraj je ligurska civilna zaščita razglasila oranžno stopnjo ogroženosti zaradi vremena. Očividci zrušenja poročajo, da so tik pred nesrečo videli, kako je strela udarila v viadukt.

Notranji minister Salvini je obljubil, da bo šel do konca pri ugotavljanju, kdo je odgovoren za to "nesprejemljivo katastrofo, saj ni mogoče delati in umreti na ta način v letu 2018". Izpostavil je tudi nujnost vlaganj v obnovo splošno obrabljene cestne in druge infrastrukture v državi, s tem pa tudi v varnost. Viadukt so odprli 4. septembra 1967. Dolg je 1182 metrov, visok 45 metrov, naslanja pa se na tri betonske stebre, ki so visoki 90 metrov. Najdaljši razpon med dvema stebroma je 210 metrov. Vse od njegovega odprtja pred štirimi desetletji je bil viadukt predmet razprav, tudi zato, ker je bil speljan nad gosto poseljenim predelom Genove. V zadnjih letih so ga temeljito prenovili. Leta 2016 naj bi obnovili tudi danes porušeni del.

Po navedbah družbe, ki upravlja z italijanskimi avtocestami, Autostrade per l'Italia, so na viaduktu ravno izvajali vzdrževalna dela, s katerimi so želeli utrditi sidrišča viadukta. Doslej so uspeli namestiti delovne odre za izvedbo vzdrževalnih del. Kot so zagotovili v družbi, so dela ves čas nadzorovali. Tragični dogodek se je zgodil teden dni po tem, ko se je minuli ponedeljek v Bologni zrušil del avtoceste, in sicer po seriji eksplozij, ki so sledile trčenju tovornjaka cisterne v druga vozila. Umrl je samo voznik cisterne, okoli 140 ljudi pa je bilo poškodovanih.

S slovenske družbe za avtocest Dars so za STA sporočili, da je na slovenskem avtocestnem omrežju 193 viaduktov, na katerih enkrat mesečno izvajajo tekoče preglede, poleg teh pa še dodatne. Pri nobenem od takšnih objektov, kamor med drugim sodijo viadukti in mostovi, ni ogrožena stabilnost konstrukcije, so poudarili.

Voditelji več evropskih držav so Italiji in njenim državljanom izrazili sočutje in podporo

"Naše misli so z žrtvami, njihovimi bližnjimi in vsemi prebivalci Italije. Francija stoji Italiji ob strani," je na Twitterju zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila "sočutje prebivalcem Genove in vsem Italijanom", je prek Twitterja sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert. Podobne so bile tudi besede predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je v izjavi zapisal, da je "globoko užaloščen". Sočutje je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je svojemu italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli prenesel "iskreno sočutje in podporo vsem družinam in bližnjim žrtev".

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ