Hojs: Policija lahko kaznuje občane, če bodo zunaj občine prebivališča brez aplikacije

Ukrep bo veljal od torka do vključno 23. decembra. Kot je na novinarski konferenci o aktualnih razmerah glede covida-19 napovedal Hojs, bo vlada tudi ta ukrep presojala na sedem dni, prvič bi lahko o tem odločala že v četrtek.

Občan bo moral ob prehodu občinske meje policistu na telefonu pokazati nameščeno aplikacijo, je napovedal minister. Če aplikacije ne bo imel nameščene, mu policist prehoda meje občine ne bo dovolil. Občan se bo tako moral vrniti domov. V odloku je predvidena tudi kazen za občana, ki ga bo policist ustavil v občini, ki ni občina njegovega prebivališča, in ne bo imel nameščene aplikacije.

Na notranjem ministrstvu so pojasnili, da policija ne bo nadzorovala uporabe aplikacije, temveč bo nadzirala gibanje med občinami v okviru rednih in naključnih nadzorov. Oseba, ki bo ob prehodu občinske meje želela uveljaviti to izjemo za prehod občine, bo policistu pokazala, da uporablja aplikacijo. Uporaba aplikacije je prostovoljna, so poudarili.

"Če oseba aplikacije ne uporablja, ali je ne želi pokazati, šteje, da izjema zanjo ne velja - podobno kot to velja za osebe, ki prehajajo meje občine in ne izkažejo ene izmed 13 trenutno veljavnih izjem," so zapisali. Občan, ki krši odlok, ki omejuje gibanje med občinami, in ne uspe dokazati ene od izjem, se lahko kaznuje z globo med 400 in 4.000 evri.

"Ne gre za pregledovanje elektronskih naprav," je poudaril minister. Dodal je, da če so prebivalci lahko poleti, v času omejitve prehajanja meje s Hrvaško, lahko pokazali policistu na meji med Hrvaško in Slovenijo sms sporočilo kot dokaz, kdaj so mejo prestopili, to tudi zdaj ni sporno.

Kontrole prehajanja meja občin in uporabe aplikacije bodo po njegovih besedah potekale naključno. "V Sloveniji ne razpolagamo s tako velikim številom policistov, da bi lahko na vsaki občinski meji postavili patruljo," je dejal.

Kot je pojasnil minister, se o prehodu meje za tiste skupine prebivalcev, ki nimajo pametnega telefona oziroma njihov telefon ne omogoča namestitve aplikacije #Ostanizdrav, zaenkrat niso pogovarjali. V to skupino sodijo predvsem starejši. "Glede na dobro znano epidemiološko stanje in kategorizacijo vseh rizičnih skupin, kjer so posebej rizični starejši, zaenkrat nismo ocenili, da bi bilo nujno potrebno to vprašanje postaviti na mizo," je povedal. S sproščanjem, tako Hojs, omogočajo predvsem tistim, ki aplikacijo imajo, da prečkajo občinsko mejo.

Na primeru zaposlenega, ki prihaja na delo v eno od omenjenih štirih regij iz preostalih regij, kjer sproščanje ukrepov še ne velja, pa je Hojs pojasnil, da lahko ta oseba v regiji le dela, ne more pa na primer nakupovati.

Glede morebitnega sproščanja prehodov med občinami v preostalih statističnih regijah je pojasnil, da se bo odločalo na podlagi načrta za sproščanje ukrepov.

Sicer je Hojs pojasnil, da so na nedeljski seji obravnavali predvsem ukrepe, sprejete v Nemčiji. "Kot veste se v Nemčiji zadeve relativno strogo zapirajo. Omejitve v času božičnih in novoletnih praznikov bodo precej večje, kot so bile do sedaj. Pogledali bomo, kaj počnejo Nemci, in verjetno po njihovem vzoru podobne omejitve ali sprostitve pripravili tudi za naše praznike," je napovedal in dodal, da bodo pripravili tudi osnutke odlokov, ki bodo veljali od 24. decembra do konca novoletnih praznikov.

Izobraževanje bo potekalo na daljavo do konca letošnjega leta

Zaradi zahtevne epidemiološke slike v celotni državi je odločitev, da bo zaradi varovanja zdravja tako učencev kot zaposlenih v šolah, vrtcih in univerzah izobraževanje potekalo na daljavo do konca letošnjega leta, je ob robu seje DZ povedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

Izobraževanje na daljavo na splošno poteka dobro in brez večjih težav, ta trenutek pa je to v danih okoliščinah najboljši možni način za zagotavljanje pravice do izobraževanja, je še ocenila Kustečeva.

Kot je zagotovila, bo ob izboljšanju epidemiološke slike prioriteta odpiranje vrat šol, in sicer najprej za učence prve triade osnovne šole, nato pa za otroke s posebnimi potrebami.

Takoj, ko bodo strokovnjaki dali zeleno luč, da se v osnovne šole vrnejo tudi otroci s posebnimi potrebami, bodo na vladi to storili, je še napovedala ministrica za izobraževanje. "Te strokovne ocene ta trenutek nimamo," je dodala Kustečeva, o čemer so po njenih besedah seznanili tudi ustavno sodišče.

Vlada je medtem v nedeljo na dopisni seji sprejela mnenje, da sta pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih in sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela kot tudi predlog za zadržanje izvrševanja obeh aktov neutemeljena.

Kot izhaja iz mnenja vlade, gre pri ukrepu prepovedi zbiranja ljudi v šolah za nujen ukrep, potreben zaradi zaščite javnega zdravja. Začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila, glede na presojo stroke, nujen in učinkovit ukrep proti širjenju nalezljive bolezni. Zaradi učinkovite in hitre vzpostavitve izobraževanja na daljavo pa po mnenju vlade ta ukrep ni prekomerno posegel v pravico otrok do izobraževanja.

Odločitev za prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Je bila pogojena z izrazitim slabšanjem epidemiološke slike. Ob tehtanju med pravico za javno zdravje in pravico do izobraževanja v šolskih prostorih pa niti ni mogoče prezreti, da so v šolah tudi zaposleni, da tja prihajajo starši ter da učenci in dijaki uporabljajo javni prevoz, kar so vse okoliščine, ki izrazito negativno vplivajo na širjenje nalezljive bolezni. Vlada je zato prepričana, da je odlok bil in še vedno je sorazmeren in nujno potreben ukrep za zajezitev epidemije.

Izobraževanja na daljavo prav tako ni mogoče obravnavati kot ukrep izključitve določenega dela otrok iz vzgojno-izobraževalnega procesa v javnih zavodih. Težave učencev pri prehodu na izobraževanje na daljavo poleg tega niso sorazmerne z nevarnostjo širjenja covida-19, zato izobraževanje na daljavo ne predstavlja ustavno nedopustnega posega v človekove pravice.

Vlada meni, da bi bilo začasno zadržanje izvrševanja odloka oz. sklepa ministrice v nasprotju z vsemi ukrepi za preprečitev širjenja virusa in bi predstavljalo neposredno škodo za javno zdravje in zdravje posameznika. Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šolske prostore pa trenutno predstavlja veliko večje tveganje za njihovo zdravje, kot so morebitne posledice izobraževanja na daljavo.

Ustavno sodišče je 3. decembra za neveljavne označilo sklepe vlade, s katerimi je ta podaljševala ukrepe za zajezitev epidemije v vzgoji in izobraževanju, sprejete v obliki odloka, in tudi sklep ministrice za izobraževanje o izobraževanju na daljavo. Ocenilo je, da gre pri sklepih za predpise, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu, sicer niso veljavni. Posledično je prenehala tudi veljavnost samega odloka o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vlada je posledično sprejela nove odloke, ki so podaljšali prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord