Hortenzija lahko ob pravi negi znova zacveti.
Ko začne hortenzija izgubljati svojo značilno svežino, listi rjavijo, cvetovi bledijo, rastlina pa vene, še ni razloga, da bi nad njo obupali. Najpogosteje tako pokaže, da ji razmere ne ustrezajo. Težave lahko povzročijo suha ali preveč namočena tla, poletna vročina, močno sonce, škodljivci ali stres po presajanju.
Ker hortenzije prek velikih listov izgubijo precej vode, so na spremembe v okolju še posebej občutljive, zato se posledice pogosto pokažejo zelo hitro.
Kaj delate narobe?
Eden najpogostejših vzrokov za slab videz hortenzije je nepravilno zalivanje. Namesto da rastlino zalivamo po ustaljenem urniku, je bolje preveriti zemljo in se ravnati po njeni vlažnosti. Če je nekaj centimetrov pod površino suha, hortenzijo temeljito zalijemo, da voda doseže tudi globlje korenine.
V vročih dneh je treba zemljo preverjati pogosteje, še posebno pri mladih oziroma na novo posajenih rastlinah. Vlažnost lahko dlje časa ohranjamo tudi z zastirko, ki jo razporedimo okoli rastline, vendar ne neposredno ob steblih.
Pri tem velja biti previden, saj hortenziji ne škoduje samo suša, temveč tudi preveč vode. Če so tla neprestano razmočena, koreninam začne primanjkovati kisika, sčasoma pa lahko začnejo gniti. Pri rastlinah v loncih moramo zato poskrbeti za dobro odtekanje vode, na vrtu pa se izogibamo mestom s težko, zbito zemljo, kjer se po dežju nabira voda. Če je gnitje že močno napredovalo, je včasih treba rastlino izkopati, odstraniti poškodovane korenine in jo presaditi v primernejši substrat, piše Slobodna Dalmacija.
Poleti so lahko rjavi in izsušeni robovi listov tudi posledica premočnega sonca. Visoke temperature in neposredni sončni žarki povečajo izgubo vode, ki je korenine ne zmorejo vedno dovolj hitro nadomestiti. Hortenzijam zato praviloma bolj ustreza lega z jutranjim soncem in zaščito pred najmočnejšim popoldanskim žgočim soncem. Vroče in suho vreme lahko poleg tega spodbudi pojav pršic, medtem ko se na mladih poganjkih lahko naselijo listne uši. Rastlino je zato dobro redno in natančno pregledovati, predvsem spodnjo stran listov.
Drugače je, kadar se na listih začnejo pojavljati izrazite rjave pege, saj so te lahko znak bolezni. Hortenzije lahko prizadenejo listna pegavost, antraknoza, pepelasta plesen in siva plesen. Za pegavost, ki jo povzročajo glive iz rodu Cercospora, so značilne vijoličaste do rjave lise, ki sčasoma dobijo svetlejšo sredino in temnejši rob. Ob močnejši okužbi listi porumenijo in odpadejo, spremembe pa se pogosto najprej pokažejo v spodnjem delu grma in se nato širijo proti vrhu.
Tudi presajanje je za hortenzijo lahko precejšen stres, zlasti če ga opravimo sredi vročega poletja. Pri tem se del koreninskega sistema neizogibno zmoti ali poškoduje, rastlina pa se mora obenem privaditi na novo okolje. Primernejša časa za presajanje sta zato pomlad in jesen.
Rastlino pred presajanjem in po njem dobro zalijemo, nato pa skrbimo, da ostanejo tla enakomerno vlažna, ne pa razmočena. Posebno pozornost potrebujejo mlade hortenzije v prvem poletju, saj njihov koreninski sistem še ni povsem razvit. Prav zato jim lahko škodujejo tako suša kot pretirano zalivanje, pa tudi slaba drenaža, pregloboko sajenje in poškodbe korenin.
