3. 2. 2021, 12:04 | Vir: STA

Jerala: Cepivo razvijamo naprej v smeri aplikacije z razpršilom v nos ali usta

Bor Slana/STA

Sintezni biolog s Kemijskega inštituta, ki je s svojo raziskovalno skupino lani razvil cepivo proti covidu-19, Roman Jerala je pojasnil, da njihovo cepivo najverjetneje ne bo prišlo do kliničnega testiranja, torej testiranja na ljudeh. Zato so se osredotočili na razvoj tehnologije, s katero bi cepili posameznika z razpršilom v nos ali usta.

Raziskovalna skupina pod vodstvom Jerale je lani razvila cepivo na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ti pa sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T.

Pri testiranju na miših je cepivo ustvarilo visok imunski odziv, protitelesa pa so nevtralizirala vezavo virusa v obsegu, primerljivem z drugimi cepivi in protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo.

Nato so s testiranjem nadaljevali na hrčkih, saj ti zbolijo na podoben način kot ljudje. Hrčke so uspeli cepiti, pri čemer se je pokazal podoben imunski odziv kot pri miših. A hrčkov še niso okužili z živim novim koronavirusom, da bi ugotovili, ali po okužbi razvijejo simptome, torej kakšna je zaščita cepiva pred boleznijo.

"Že takrat, ko smo objavili prve rezultate, je bilo ključno, ali bomo šli naprej v klinično testiranje ali ne. To zahteva čas in denar in tega ni bilo," je pojasnil Jerala.

Sedaj pa je proti covidu-19 na voljo že toliko cepiv, ki so tudi klinično preizkušena na ljudeh ter imajo pogojna dovoljenja za promet od regulatornih institucij, da verjetno "ne bo pripravljen nihče investirati izvedbe kliničnega testiranja tudi za naše cepivo," je dodal.

Pa tudi samo klinično testiranje bi bilo po njegovih besedah težko izvedljivo, saj ne bi bilo etično dajati placebo nekomu, če pa je cepivo proti covidu-19 že dostopno in tudi deluje.

Zato so se osredotočili v razvoj tehnologije, s katero bi aplicirali cepivo v nos ali usta, torej bi vnesli cepivo z razpršilom. Za takšen način so se odločili nenazadnje tudi zato, ker gre pri covidu-19 za okužbo dihal. Preko takšne dostave cepiva v telo pa bi bila tkiva na dihalih bolj zaščitena. Drugi pozitivni vidik takšnih cepiv pa je tudi v tem, da se nekateri bojijo injiciranja.

"Gre za razvoj tehnologije, ki je zanimiva tudi z znanstvenega in tehnološkega stališča ter bo najbrž prišla v uporabo tudi za druge viruse in druga cepiva. S tem se lahko pripravimo na morebitne naslednje pandemije ali druge bolezni," je dejal.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel