1. Rubini

Trivia: Biblijska modrost pravi, da je dragocenejša od rubinov le še usoda. V starodavnem sanskrtu pravijo rubinu ratnaraj ali kralj vseh dragocenih kamnov. Barva pravega rubina spominja na žareče oglje in verjetno je bila prav to tista sploh najintenzivnejša barva, za katero so nekoč davno vedeli naši predniki, ki so ognjeno žarečim draguljem pripisovali magične moči.

Simbolika: Ljudje so že dolgo prepričani, da rubini povečujejo oziroma stopnjujejo seksapilnost in da jih ti prelepi dragulji lahko obvarujejo bolezni in drugih nevarnosti.

Osnove: Veljajo za najdražje in najbolj cenjene drage kamne in skupaj s sestrskim kamnom safirjem pomenijo več kot polovico vse trgovine z barvnimi dragulji. Resna igra se začne že z rubini, ki so večji oziroma težji od petih karatov.

Nahajališča: Najbolj razvpit izvor vrhunskih rubinov je Burma. Leta 1992 so v Vietnamu odkrili nova nahajališča rubinov, ki glede kakovosti skoraj nič ne zaostajajo. Tajski so nekoliko temnejši, barvno pa se nagibajo bolj proti odtenkom burgundca. Nekateri tajski rubini se ponašajo s črnim odsevom, ki je pravzaprav fenomen, imenovan ugaslost. Dopadljivi so še rožnati rubini s Šrilanke. Tudi v Keniji in Tanzaniji so v šestdesetih letih odkrili nahajališča rubinov, ki so zlasti spočetka celo spodrivali najplemenitejše svetovne primerke. Žal pa ima večina draguljev iz teh nahajališč precej razpokic, prask, mehurčkov in drugih motečih defektov, ki znižajo končno vrednost. Nekaj teh dragih kamnov trgu ponudijo celo dežele, kakršna je Afganistan. Vedno bolj priljubljeni postajajo tudi kovinsko modri safirji iz Yogo Gulcha v ameriški zvezni državi Montana.

Kemija: Kaj sploh so ti koščki zapeljive dragocenosti? Najpreprosteje rečeno, gre za kristalizirano obliko aluminijevega oksida, ki je vsebovana v mineralu korundumu. Korundi so lahko tudi drugih barv. Tedaj jim pravimo safirji. Seveda se v zvezi s tem pojavi špekuliranje, kdaj se safirji prelevijo v toliko dražje rubine in kolikšna mora biti dejanska vsebnost rdeče barve, da dragulj obvelja za rubin. Pri mednarodni zvezi za obarvane dragulje so konkretnejša merila v zvezi s tem določili šele leta 1991.

Biznis: Posli z rubini in njihovo obdelavo so v glavnem v rokah Tajcev, kjer za glavni center trgovanja z rubini in brusilnic veljata Chanthaburi in Bo Rai, kjer se še vedno obrne okoli 80 odstotkov tega svetovnega biznisa.

Rekorder: 27,37-karatni burmanski rubin v prstanu so leta 1995 pri Sothebyju prodali za štiri milijone dolarjev.

2. Diamanti

Trivia: Prava diamantna mrzlica se je začela v osemdesetih letih 19. stoletja, ko so si s temi dragimi kamni možje, kakršni so bili Checil Rhodes, Barney Barnato in Alfred Beit, ustvarili pravljična premoženja. Sir Ernest Oppenheimer, ki je v Južni Afriki ustanavljal angloame­riško rudniško delniško družbo, je skrbno vlekel poslovne poteze in se zavihtel celo na predsedniški stolček upravnega odbora diamantnega megatrusta pod imenom De Beers, imena, ki je vseskozi pojem svetovne trgovine z diamanti. Od leta 1930 obvladujejo do 85 odstotkov kompletne svetovne proizvodnje surovih diamantov. Vse se dogaja prek Central Selling Organisation (CSO), ki so jo ustanovili sami. Ta pa ne prodaja samo proizvodnje De Beersovih rudnikov v Južni Afriki, temveč sodeluje pri družbah diamantnih rudnikov v Tanzaniji, Kongu, Angoli in Zahodni Afriki. CSU zagotavlja diamantom na svetovnem trgu stabilno ceno, ne glede na dnevno povpraševanje.

Kemija: Kimberlita, kamnine, v kateri najdejo surove diamante, je treba premetati kar sto ton, da dobite na dobrem najdišču za kakih 32 karatov diamantov – od tega jih je le 30 odstotkov primernih za obdelavo, ki bo prinesla dragulje, vse drugo je uporabno le za industrijsko potrošnjo.

Kemija 2: Pravzaprav gre pri diamantih za kristal čistega ogljika.

Nahajališča: Kongo je s 33 odstotki celotne količine največji proizvajalec diamantov na svetu, v primerjavi s 16 odstotki Južnoafriške republike, čeprav ima Kongo v resnici le diamante industrijske kakovosti. Angola je tretji največji svetovni proizvajalec diamantov za nakit. Četudi daje Sierra Leone komaj štiri odstotke svetovne letne proizvodnje, je četrti izdelovalec po vrsti.

Šverc: Tihotapljenje je sestavni del trgovanja z dragimi kamni, in če se boste podali v lov za avanturami in zaslužkom, pazite! Prevarantov je v tem poslu povsod dovolj. Lažne su­ro­ve diamante pogosto izrežejo kar iz dna starih steklenic. Ponaredek lahko odkrijete, če tak kvazidiamant podrgnete med palcem in kazalcem. Pristen diamant je na dotik rahlo oljen, diamant iz stekleničnega dna pa ne.

Barve: V klasičnem draguljarstvu se največkrat in morda celo najraje uporabljajo značilni brezbarvni, beli diamanti, katerih stopnjo brezbarvnosti označujejo z oznakami od D do F (brezbarvni), G do J (skoraj brezbarvni), K do M (rahlo obarvani), N do R (zelo nežno rumenkasti) in od S do Z (nežno rumenkasti).

Cene: 0,10-karatni beli diamant stane okvirno okoli 30 tisoč, 1-karatni pa dva milijona tolarjev. Cena pa seveda ni odvisna samo od teže ...

Kaj je v imenu: Marsikatero od teh malih sijočih naravnih čudes ima svoje lastno ime, pod katerim ga pozna vsa svetovna srenja občudovalcev, takih, ki si lahko privoščijo tudi nakupe, in onih, ki o tem le sanjarijo. Med barvnimi so najbolj znani Dresden Green, Tiffany Yellow, Conde Pink, Sultan of Morocco, Transvaal Blue, Agra, Great Chrysanthemum pa rumeni Shepardov, znameniti Pearsonov briljant, Hope (ki naj bi lastniku prinašal nesrečo), pa The Heart of Eternity, največji facetno obdelan rumeno-rjavi Golden Jubilee, ki mu v velikosti sledi eden iz serije več kamnov z istim imenom (in iz istega, 3600-karatnega »originala«) Cullinan, Kruppov diamant, ki se je iz lasti Vere Krupp von Bohlen und Halbach na Sothebyjevi avkciji leta 1968 preselil v last Elizabeth Taylor ...

Igralska diva je bila že od nekdaj znana po zasvojenosti z dragulji, v njeni lasti se je znašel tudi tako imenovani Taylor-Burtonov diamant, ki pa ga je vrla Liz konec sedemdesetih prodala in z izkupičkom financirala gradnjo bolnišnice v Bocvani. In tu je poleg vseh drugih slavnih diamantov razvpiti 105-karatni Koh-I-Noor, okoli katerega se stoletja dolgo spletajo legende, ki med drugim moškemu lastniku napovedujejo nesrečo ali smrt, ženski pa srečo.

3. Safirji

Osnove: Safirji so sestrski kamni rubinov in v davnini so jih ljudje nemalokrat zakopali nazaj v zemljo, prepričani, da potrebujejo le še nekaj časa, da dozorijo v rubine, rdeče kot golobja kri.

Kemija: Korundi so lahko različnih barv – čisti aluminijev oksid je sam po sebi namreč brezbarven, že komaj izmerljive sledi drugih kemijskih elementov pa povzročijo, da se plemeniti kamen drugače obarva. Titan, skupaj z nekaj železa, ponuja znamenito in opevano modro barvo safirja, le malce kroma nam da lepe rožnate safirje, samo železo obarva dragulj v rumeno ali zeleno barvo, če pa je v safirju krom z nekaj železa, je dragulj oranžen. Vse to so safirji, in le če je vsebnost kroma dovolj velika, da se safir povsem rdeče obarva, imamo opraviti s še toliko dragocenejšim rubinom.

Simbolika: Simbolizira ljubezen in prerojenost, pospešuje inteligenco in poživlja srce. Je dragulj rojenih v maju, mesecu pomladnih romanc, je pa tudi najodličnejši emblem trajne ljubezni.

4. Smaragdi

Trivia: Zelo jih je častila Kleopatra. Njeni legendarni rudniki smaragdov so dolgo ostali skrivnost, šele pred kakimi sto leti so znova odkrili v bližini Rdečega morja. Že Plinij se je spraševal, ali je sploh lahko karkoli bolj zeleno od pristnega smaragda. Razvratni požigalec starega Rima, Neron, je skozi smaragdna sončna očala najraje opazoval boje gladiatorjev – za tiste čase hudo prefinjeno. Stari Rimljani so čisto prave smaragde izkopavali tudi v relativno bližnjem avstrijskem Habachtalu.

Najboljši: Daleč najslavnejši so vsekakor kolumbijski, kjer pravijo, da mora biti smaragd zelen kot sveža trava po dežju.

Kemija: Smaragdno bogastvo zelene barve je posledica vsebnosti kroma v mineralu berilu.

Obdelava: Veljajo za dragulje, ki jih je morda celo najteže obdelovati. Samo Indija ima v draguljarstvu zaposlenih več kot milijon delavcev in tako je indijski Jaipur že stoletja prestolnica brušenja smaragdov. Tu so obdelali skoraj vse največje smaragdne dragulje sveta.

Brušenost: Najpogosteje so brušeni v pravokotni stopničasti brus, ki je postal znan kot smaragdni brus, izredno lepi pa so lahko tudi smaragdi, brušeni v tako imenovano kabošon formo. Pred leti si je tudi izraelski Tel Aviv napravil ime kot solidno mesto brusilcev smaragdov. Izkušeni poznavalci prepoznajo po značilni strukturni napokanosti smaragda celo rudnik, od koder dragulj izvira.

Pravi? Leta 1963 so v Braziliji v okolici mesta Salininha naleteli na bogata nahajališča lepih smaragdov, ki pa so bili namesto s kromom obarvani z vanadijem. Sprva jih niso hoteli priznati za enakovredne smaragdom, zlasti zaradi komercialnih interesov Kolumbijcev in evropskih draguljarskih trgovcev. Ameriški inštitut GIA pa jih je preučil in razglasil za prave smaragde. Pozneje so tudi v Afriki odkrili nekaj nahajališč podobnih draguljev.

Nahajališča: V Braziliji izkopljejo približno petkrat toliko smaragdov kot v Kolumbiji, a so brazilski manjši in nižje kakovosti. Po drugi strani pa zgolj ti dve državi svetovnemu trgu ponudita kar 70 odstotkov vseh smaragdov. Brazilci kljub količini zaslužijo komaj petino tega, kar poberejo Kolumbijci. Nekako 25 odstotkov svetovne proizvodnje smaragdov prispevata skupaj še Zambija in Zimbabve. Zambijski so globoko zelene barve in pravzaprav tudi žilja oziroma razpok nimajo veliko, navadno so opazno temnejši kot kolumbijski. Zimbabvejski rudnik Sandawana pa je znan po produkciji manjših smaragdov resnično vrhunske kakovosti. Sicer pa smaragde dobivamo še iz Pakistana, Afgani­stana, Madagaskarja, Nigerije in Rusije. V ameriški zvezni državi Severni Karolini pa je edino tamkajšnje nahajališče smaragdov.

Naoljenost: Ker so smaragdi po naravi dokaj prepleteni s strukturnimi motnjami v obliki napokanosti, žilja in podobnim, jih za zavarovanje in lepši lesk dodatno naoljijo. V ta namen dragulje najprej dodobra očistijo in razmastijo z dvema vrelima kislinama, potem splaknejo s čisto vodo, smaragd dvakrat natopijo z acetonom, potem pa mu v komori z vakuumom še iz najtanjših razpok in lukenj izsesajo vse ostanke poprejšnje obdelave. Dragulji potem romajo v tako imenovano Marijino kopel – v večji kozici vrele vode plavajo dobro začepljene stekleničke s cedrinim oljem, v katerega so namočeni zeleni dragulji. Vročina povzroči, da se odvečni zrak iztisne iz napokanin in vanje vstopi cedrino olje.

Potem ko se sveže naoljeni dragulji čez noč počasi ohladijo, jih vtaknejo še v komoro in obremenijo s precejšnim pritiskom, da olje prodre še globlje v kamen. Laboratorijski strokovnjaki so prepričani, da postopek v resnici drži le nekaj mesecev, največ leto, dve, pa še to le, če je smaragd primerno shranjen, daleč od škodljive vročine in sončne svetlobe.

Prevaranti? Laboranti, ki vodijo postopke naoljevanja draguljev, presneto neradi priznajo, da včasih uporabljajo tudi zeleno obarvana olja. Po takem goljufivem plemenitenju barve smaragda slovijo zlasti ponekod v Indiji, v Braziliji pa uporabijo kar plastični material opticon, ki se v smaragdu strdi.

Sintetika: Gospod Chatman starejši je v bližini San Francisca že davnega leta 1935 pridelal prvi sintetični smaragd. Na leto v današnjih časih pridelajo že precej več kot milijon karatov sintetičnih smaragdov.

Rekorderji: Križ, okrašen s kolumbijskimi smaragdi, odkrit v zakladih s krova potopljene španske galeone iz leta 1622, je še pred letom 1990 skupaj s pripadajočo zlato verižico na avkciji navrgel kar 1,3 milijona ameriških dolarjev.

Klasični parametri vrednotenja draguljev:

V svetu draguljarstva že od nekdaj velja tako imenovana teorija štirih velikih C-jev.

 

• 1. Carat – teža

Carat, po slovensko seveda karat, je nekdanja merska enota, ki naj bi ustrezala teži enega »caroba«, rožičevega semena. Karat znaša 0,20 grama.

 

 

• 2. Cut – rez, brus, brušenje

Obstajajo različni načini oziroma oblike brušenja dragih kamnov, s katerimi se poudari njihova prosojnost, čistost, barva ..., med njimi tudi briljant, ki pa je primeren le za diamante! Gre za okroglo brušenje z 58 precizno oblikovanimi ploskvami.

 

 

• 3. Clarity – jasnost, čistost, prosojnost

Odvisna je od obstoja notranjih (v sami strukturi) in zunanjih (na površini) defektov dragega kamna.

 

 

• 4. Color – barva

Ameriška barvna lestvica brezbarvnih diamantov se začne s črko D (absolutno brezbarvni diamant) ter se nadaljuje vse do črke Z. Črka H označuje belo komercialno barvo. Pri črki Z se pojavi rumena barva, ki pa še ne vstopa v barvno lestvico diamantov.

 

Zapuščina

Dedičem lahko zapustite sintetične diamante, pridelane iz ostankov lastnega trupla. Firma Life Gem, od leta 2001 registrirana v ameriški zvezni državi Illinois, ponuja svojevrstno možnost.Iz 23 dag vašega pepela so vam pripravljeni izdelati nekaj sintetičnih diamantov tja do velikosti 1,2 karata. Izbi­rate lahko tudi barvo (klasični brezbarvni, rumeni ali najdražji modri, na katere je zaradi nekoliko zamudnejše proizvodnje treba čakati dlje, tja do 24 tednov). Lahko naročite celo tekst, ki ga lasersko vpišejo v notranjo strukturo takega umetnega dragulja. Cene? Malenkost, od nekako 2700 dolarčkov za 0,2-karatni rumeni cirkon do približno 20 tisoč za skoraj cel karat debel moder sintetični dragulj.

Diamantneži

V svetu deluje 16 borz diamantov oziroma trgovskih klubov, članov pa je približno 1800. Klubi trgovcev z diamanti so v Londonu, Antwerpnu, Amsterda­mu, Parizu, na Dunaju, v Milanu, Tel Avivu, Johannesburgu in New Yorku. Član katerekoli bratovščine ima vstop v vse druge klube. Desetkrat na leto priredi CSO na Charterhouse Streetu št. 2., londonskem sedežu Diamond Trad­ing Company (DTC), »oglede«, na katerih trgovci kupujejo diamante. Vabilo na vsak naslednji ogled je razposlano malone 300 mednarodnim kupcem, od katerih se jih približno polovica udeleži vsakega ogleda. Zavitek kamnov za vsakega potencialnega kupca je pripravljen vnaprej in kupiti mora celega ali pa ga v celoti odkloniti.

Harry, car

The House of Harry Winston iz New Yorka je ena največjih draguljarskih hiš na svetu. Ustanovil jo je Harry Win­ston, od njegove smrti leta 1979 pa jo vodi njegov sin Roland. Posredovali so pri prodaji ali kupovanju 60 največjih in najslavnejših draguljev na svetu (tudi Taylor-Burtonovega, na fotografiji spodaj)!

Van Cleef & Arpels

Letos bo znamenita draguljarsko-zlatarska hiša Van Cleef & Arpels slavila stoletnico obstoja. Elitno »delavnico« za obdelavo in kreiranje najprestižnejšega nakita sta leta 1906 ustanovila Alfred van Cleef in njegova svaka Charles in Julien Arpels. Začeli so na legendarnem pariškem naslovu, ki je danes pojem prestižnega kupovanja draguljarskih izdelkov, na Place Vendome v Parizu, kjer domuje še nekaj uglednih draguljarjev (Mauboussin, Chaumet, Buccelati, Cartier, Barosa …). Od leta 1939 imajo Van Cleef & Arpelsovi draguljarsko zlatarsko poslovalnico tudi v New Yorku, po vsem svetu pa so doslej odprli že 49 najprestižnejših draguljarsko-zlatarskih butikov.

Med strankami niti ne morejo prešteti vseh uglednežev in pomembnežev, zvezd te in one sorte, med katerimi iz preteklosti takole na hitro zbodejo v oči Maria Callas, Grace Kelly, Audrey Hepburn, Jackie Onassis, bivši iranski šah z žlahto vred, med sodobnejšimi personami pa Julia Roberts, Kirstin Scott Thomas, Sharon Stone, Uma Thurman ... Prvega oktobra 2006 bo v počastitev tega dogodka v New Yorku avkcija 50 njihovih dosedanjih dragocenih in pred­vsem ekstremnih kreacij, še 50 pa jih bodo v licitiranje ponudili 16. novembra v Ženevi.

TEKST: I. R.

FOTO: Tony Kyriacou, Forum Press/Rex Features, Chopard, Chip Clark/Smitshonian

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol