Tega ni pričakoval nihče.
Kmet Heurtin je leta 1871 odplul na odročni otok Amsterdam, ki se nahaja v južnem Indijskem oceanu. Sabo je pripeljal pet krav. Na otoku se je želelil naseliti, vendar je njegov načrt propadel po nekaj mesecih. Heurtin je otok posledično zapustil, krave pa je pustil za sabo.
S časom se je zgodilo nekaj neverjetnega - pet krav, zapuščenih na otoku z malo sladke vode in brez veterinarske oskrbe, se je razvilo v podivjano čredo z 2000 živalmi.
Izjemna zgodba o preživetju
Znanstveniki so želeli razumeti, kako je taka majhna populacija uspela in se razvila na izoliranem otoku. To so storili s pomočjo genetske analize. Študijo, objavljeno v reviji Molecular Biology and Evolution, je vodil genetik Mathieu Gautier z inštituta INRAE v sodelovanju z Univerzo v Liegeu.
Analizirali so vzorce DNK 18 glav goveda, zbranih v letih 1992 in 2006, pri osmih živalih pa izvedli sekvenciranje celotnega genoma, poroča Economic Times. Znanstveniki so ugotovili, da čreda izvira iz dveh ločenih linij: približno 75 odstotkov črede izvira iz evropskega tavrinskega goveda, sorodnega sodobni pasmi Jersey, preostalih 25 odstotkov pa izhaja iz zebuja, trpežnega in na vročino odpornega goveda z Madagaskarja in okoliških otokov.
To pomeni, da je imelo prvotnih pet krav veliko več genetske raznolikosti, kot bi pričakovali. Bolj raznolik genski sklad pomeni večje možnosti za preživetje posameznikov. Toda zgolj pet živali pomeni tudi veliko stopnjo parjenja v sorodstvu (približno 30 odstotkov) kar običajno predstavlja resno tveganje, saj sorodniki prenašajo mutacije in genetske bolezni. V primeru amsterdamske črede pa se to ni zgodilo, ker se je populacija zelo hitro povečala in tako ohranila gensko raznolikost.
Pregled genoma je razkril še nekaj nepričakovanega: zdi se, da so se najbolj dramatične evolucijske spremembe zgodile pri genih, povezanih z živčnim sistemom in vedenjem, ne pa pri telesnih značilnostih. Krave so se psihološko spremenile hitreje kot telesno - postale so bolj samostojne, previdnejše in bolje prilagojene življenju v divjini, poroča Dnevnik.hr.
Zgodba o tej nenavadni čredi se je končala leta 2010, ko so vse krave odstranili, da bi zaščitili avtohtoni ekosistem otoka, vključno z ogroženim amsterdamskim albatrosom in redkim drevesom Phylica arborea.
