6. 11. 2021, 06:33 | Vir: STA

Koralno beljenje prizadelo že 98 odstotkov avstralskega Velikega koralnega grebena

profimedia

Od leta 1998 je koralno beljenje prizadelo 98 odstotkov avstralskega Velikega koralnega grebena, ugotavlja študija, ki je bila konec oktobra objavljena v ameriški znanstveni reviji Current Biology, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Od prvega množičnega beljenja koral leta 1998 sta nedotaknjena ostala le še dva odstotka tega velikega podvodnega ekosistema. Leto 1998 je bilo do tedaj najtoplejše kadarkoli zabeleženo leto, vendar je bil ta rekord nato zaradi globalnega segrevanja že večkrat presežen.

Glavni avtor in raziskovalec na Univerzi James Cook v avstralskem Queenslandu Terry Hughes je dejal, da se povečujejo pogostost, intenzivnost in obseg morskih vročinskih valov, ki povzročajo beljenje koral.

Do beljenja pride, ko so zdrave korale obremenjene zaradi visokih temperatur oceana. Te namreč povzročijo, da korale izločijo simbiotske alge, ki živijo v njihovih tkivih, s tem pa izgubijo živahne barve in ostanejo bele. To za korale pomeni velik stres in lahko tudi povsem odmrejo.

"Pet obdobij množičnega beljenja je od leta 1998 Veliki koralni greben spremenilo v šahovnico grebenov z zelo različnimi nedavnimi zgodovinami, od dveh odstotkov grebenov, ki so se popolnoma izognili beljenju, do 80 odstotkov, ki so se od leta 2016 vsaj enkrat močno pobelili," je povedal Hughes.

Veliki koralni greben je med vročinskimi valovi v letih 2016, 2017 in 2020 utrpel tri množične dogodke beljenja, številne prizadete korale pa so se borile za preživetje. Znanstveniki so julija letos pri koralah zaznali znake okrevanja od zadnjega beljenja. Kljub temu so priznali, da so dolgoročni obeti za 2300 kilometrov dolg ekosistem zelo slabi.

"Ukrepanje za zajezitev podnebnih sprememb je ključnega pomena," je opozoril soavtor študije Sean Connolly z inštituta za tropske raziskave Smithsonian.

Študija je bila objavljena v času podnebnega vrha COP26 v Glasgowu na Škotskem, kjer se je Avstralija zavezala, da bo do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije ogljika, vendar ni objavila ambicioznejšega cilja do leta 2030.

Avstralsko gospodarstvo, ki je eden največjih svetovnih izvoznikov premoga in plina, je močno odvisno od fosilnih goriv, njena konservativna vlada pa je julija letos zavrnila priporočilo Unesca, da bi Veliki koralni greben zaradi negativnega vpliva podnebnih sprememb uvrstili na seznam ogrožene svetovne dediščine.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.