Koroški potres iz leta 1348, znan tudi kot potres pri Beljaku, še danes ostaja eden največjih naravnih pretresov srednjeveške Evrope. Med najbolj prizadetimi je bilo tudi slovensko ozemlje.
25. januarja 1348, sredi mrzle zime, je srednjo Evropo pretresel eden najmočnejših in najbolj uničujočih potresov v znani zgodovini celine. Po večini raziskav je bilo njegovo žarišče blizu Beljaka v današnji Avstriji. Potres pa je močno prizadel tudi slovenske kraje – predvsem Koroško, Kranjsko in Štajersko.
Ta katastrofa se še danes ohranja v spominu krajev in prebivalcev, številne legende, kronike in zapisi pa pričajo o moči narave, ki je v tistem zimskem popoldnevu zaznamovala celotno generacijo in pustila trajno sled tudi na slovenskem ozemlju.
Ponekod popolno uničenje
Tla so se zatresla med 14. in 15. uro po svetovnem času. Magnituda potresa naj bi bila 6,5, njegovo žarišče pa približno 7 kilometrov globoko.
Posledice so bile katastrofalne. Po ocenah je življenje izgubilo okoli 20.000 ljudi, nekatere zgodovinske ocene pa govorijo celo o 40.000 žrtvah. Mnogi so umrli pod ruševinami porušenih stavb, številni pa tudi zaradi požarov, poplav in verjetno izbruhov kužnih bolezni, ki so sledili naravni nesreči. Mesto Beljak je bilo praktično zravnano z zemljo.
Slovensko ozemlje med najbolj prizadetimi
Janez Vajkard Valvasor, znani slovenski polihistor iz 17. stoletja, piše, da je bilo v deželah Kranjski, Koroški in Štajerski uničenih kar 26 mest ter 40 gradov in cerkva. Potres je porušil številne gotske zgradbe, obzidja in sakralne objekte, katerih ostanki so danes pogosto skriti pod novejšimi stavbami.
Tresenje je bilo občuteno tudi daleč stran – do Neaplja, Rima, Firenc, Strasbourga, Lübecka, Krakova in drugih mest. Po nekaterih izračunih se je potres čutil na območju kar 1,8 milijona kvadratnih kilometrov, s polmerom okoli 750 kilometrov – kar je za 14. stoletje izjemno velik vpliv.
Ogromen plaz na gori Dobrač
Potres je sprožil tudi eno največjih zemeljskih plazovanj v Alpah. Z južnega pobočja gore Dobrač (2166 m) se je sprožil ogromen plaz, dolg 5 kilometrov, v dolino pa se je zrušilo kar 1 kubični kilometer (1 milijarda m³) materiala. To je trajno spremenilo pokrajino in pustilo vidne posledice, ki so še danes prepoznavne.
Potres pa ni bil enkraten dogodek. Naknadni sunki so sledili še cel mesec in povzročali dodatno škodo na že tako oslabljenih strukturah. Po nekaterih podatkih naj bi bilo že v prvi noči po glavnem potresu okoli 40 nadaljnjih sunkov, manjši potresi pa so se pojavljali še vsaj dve leti po glavnem dogodku.
