23. 6. 2020, 09:04 | Vir: STA

Kresnik: Nocoj razglasitev najboljšega romana leta

Profimedia

Na kresno noč bodo na Rožniku podelili nagrado kresnik časopisne hiše Delo za najboljši roman leta. Peterica finalistov je znana že slab mesec, podpisuje pa zvrstno raznolika dela, ki jim je morda še najbolj skupno seganje v preteklost, skozi uradno ali osebno zgodovino. Ob 30. podelitvi kresnika so jubilejno priznanje že izročili Dragu Jančarju.

Ob jubilejni 30. podelitvi nagrade kresnik za roman leta so se pri časopisni hiši Delo odločili, da bodo razglasili tudi najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Posebna žirija, sestavljena iz vseh nekdanjih članov kresnikovih žirij, je pred tednom dni naznanila, da je priznanje podelila romanu To noč sem jo videl Draga Jančarja. Zadnje desetletje podeljevanja nagrade bo zaznamovalo tudi jubilejno torkovo dogajanje na Rožniku, kjer pa bodo kot vedno v ospredju nominirani romani in seveda avtorji ter avtorici.

Je pa koronavirus zarezal tudi v podelitev kresnika, ki sicer velja za zelo pričakovan družabni dogodek med ljubitelji literature. V skladu s priporočili NIJZ so organizatorji primorani omejiti obisk prireditve na Rožniku, ki se je bodo tako lahko udeležili le vabljeni. Sicer pa vse, ki si dogodka ne želijo zamuditi, na Delu vabijo k spremljanju neposrednega prenosa prireditve na spletni strani časnika z začetkom ob 19.45. V nadaljevanju sledi predstavitev letošnjih finalistov.

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

Sebastijan Pregelj je letos nominiran za roman V Elvisovi sobi (Goga), ki predstavlja hommage njegovemu otroštvu. Pred tem je bil med peterico finalistov že trikrat, med deseterico pa enkrat. Glavni protagonist romana je Jan, ki je začel hoditi v šolo v 80. letih minulega stoletja, ko so ljudje iz držav nekdanje Jugoslavije še v slogi sobivali med seboj. Ko pa Jan odraste in razpade nekdanja skupna država, nekoč nepomembne stvari postanejo pomembne - recimo, kakšne vere je makedonska družina sošolca Elvisa ali pa zašepetane zgodbe o dogajanju v gozdovih po drugi vojni.

Veronika Šoster je v recenziji za 3. program Radia Slovenija - Ars o knjigi zapisala: "Čeprav gre po eni strani za razvojni roman, ki nam pokaže odraščanje nekega fanta, je to slika celotne generacije, ki je odraščala v Jugoslaviji in je bila tesno vpeta v njen razpad, vojna, povojna in osamosvojitvena leta."

Veronika Simoniti: Ivana pred morjem

Veronika Simoniti je bila v veliki peterici za kresnika že leta 2015 z romanom Kameno seme, letos pa je nominiran njen roman Ivana pred morjem (Cankarjeva založba). "Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh," so vsebino letos tudi za kritiško sito nominiranega romana povzeli pri založbi.

V recenziji za Airbeletrina pa je Mateja Arnež zapisala, da se med branjem ni mogla znebiti občutka, da je v knjigi od zgodbe pomembnejši jezik, "ki je poetičen, mehak, nostalgičen, poln simbolov in podtonov, jezik, ki je poseben in ki zgodbo razpleta na subtilen in počasen način".

Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

Med finalisti je že bila tudi Suzana Tratnik, in sicer leta 2008 z romanom Tretji svet. Njen letos nominirani roman Norhavs na vrhu hriba (Cankarjeva založba) prinaša zgodbo o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni, podano skozi oči glavne junakinje Ariane Firsen. Pisateljica že v začetku knjige v pismu založbi razkrije, da je zakrivila umor, in prosi za objavo svoje zgodbe. Ariano v zgodnjem otroštvu zapusti mati in odtlej živi z zlobno teto Kristo v zahojenih Privežicah. Tu ni početi česa pametnejšega, kot da hodi z drugimi lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje svojo babico Roziko v norhavsu na vrhu hriba. A za to zgodbo se skriva druga, mračnejša.

Roman se bere kot napeta kriminalka, kot je Jasna Lasja zapisala v recenziji knjige za Dnevnik, pa prinaša zgodbo "o zlorabah, izgubah, uporu, svobodi, samoti, iskanju identitete, erotiki, ljubezni, predvsem pa o žgočem, uvrtavajočem ter na propad obsojenem iskanju otrokove primarne potrebe in pravice".

Branko Cestnik: Sonce Petovione

Poleg omenjene trojice sta v peterici finalistov tudi dva prvenca. Prvega z naslovom Sonce Petovione (Celjska Mohorjeva družba) podpisuje publicist, duhovnik in strokovnjak za mladinsko pastoralo, pater Branko Cestnika. Roman Sonce Petovione spremlja tri protagoniste, ki jih kljub različnemu verskemu prepričanju in odnosu do Rimskega cesarstva druži pokončna drža, ki njim in njihovim družinam omogoča obstanek v državi, ki se spopada z notranje- in zunanjepolitičnimi pretresi. Njihova napeta usoda se poveže na antičnem Ptuju, ki v romanu diha in živi kot samosvoj protagonist, so zapisali pri založbi.

Sonja Juvan je v recenziji dela za revijo Bukla zapisala, da je avtor Ptuj v romanu rekonstruiral natančno in pretanjeno, z ozirom na številne zgodovinske in arheološke vire, ki nam z obsežnim slovarjem na koncu knjige Petoviono oživijo na izviren način. "Tematike v romanu pa se z upodabljanjem različnih vzhodnih kultov, mitraizma, zgodnjega krščanstva, notranjepolitičnih spletk in vpada tujih plemen lotevajo tudi vprašanj, ki so aktualna še danes: vloga ženske v Cerkvi, odnos med politiko in religijo ter dialog med različnimi religijami in kulturami," je dodala.

Jirži Kočica: Izvirnik

S prvencem Izvirnik (Mladinska knjiga) pa se je v finale uvrstil tudi Jirži Kočica, ki v svojem delu obravnava najslavnejšo ready made umetnino 20. stoletja: pisoar Fontana Marcela Duchampa. Doktorand umetnostne zgodovine K. pa v delu raziskuje, ali je bilo v ozadju nastanka umetniških avantgard kaj drugega kot Duchampova ideja.

Martina Potisk s 3. programa Radia Slovenija - Ars je v recenziji zapisala, da je mogoče literarni prvenec kiparja, pesnika, pisatelja in esejista Kočice ilustrirati z naslednjimi besedami: "Današnja pota resnice so izmuzljiva, mnogoplastna in nepredvidljiva, a neredko tudi precej impresivna." Med drugim je zapisala še, da iz romana veje premočrtna postmodernistična nota, z vidika katere avtor "na novo snuje in preureja meje med realnostjo in imaginacijo, pogumom in strahom, zasebnim in občim, individualnostjo in kolektivnostjo, resnico in lažjo".

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord