N. V. | 29. 7. 2023, 18:39

Žalostno slovo: umrl je eden slovenskih gledaliških velikanov

Profimedia

Slovence je navdušil v številnih filmskih in gledaliških uspešnicah.

Po dolgotrajni bolezni je umrl Dare Valič, slovenski gledališki in filmski igralec. Rodil se je 20. marca 1941. Danes so ga pokopali v Ljubljani. 

Na AGRFT je med letoma 1961 in 1965 študiral dramsko igro in leta 1991 tudi diplomiral. Od 1969 do 1971 je bil svoboden igralec, v tem času je igral v SNG Drama Ljubljana, gledališču Glej, Slovenskem mladinskem gledališču, Primorskem dramskem gledališču in na Mestnem odru v Kopru, od 1971 pa do upokojitve leta 2005 je bil član ljubljanske Drame.

V tem času je predvsem v ljubljanski Drami odigral več glavnih gledaliških vlog, na primer vlogo Tancredija v Vdovi iz Ankone (1972), bil je Murzavecki v Volkovih in ovcah A. N. Ostrovskega (1974) ter Cronin v predstavi Rihardova umetna noga B. Behana (1976). Med ostale pomembnejše sodi še vloga Horatia v Shakespearovem Hamletu (1968), Aleksander v Zupanovemu Aleksandru praznih rok (1971), Freddy Eynsford–Hill v Pygmalionu G. B. Shawa (1971), Juan v Sodniku Zalamejskem P. Calderona de la Barce (1972), grof Šarm v Gombrowiczovi Opereti (1973), Konstantin v Vanjušinovih otrocih S. A. Najdenova (1974), Jonatan Jeremija v Operi za tri groše (B. Brecht in K. Weil, 1975), Julijan Ščuka v Cankarjevi drami Za narodov blagor (1976) ter Jernej v Zajčevem Vorancu (1980).

Oblikoval je karakterne in komične vloge in pri tem v popolnosti izrazil svoj komedijantski dar, so zapisali na portalu slovenskega gledališča Sigledal.

Ustvaril je preko sto gledaliških vlog in obenem igral tudi v filmih, TV-filmih in nadaljevankah ter na radiu. Slovencem se je med drugimi priljubil v Kosmačevem filmu Peta zaseda (1968), v Hladnikovih Belih travah (1976), Duletičevem filmu Med strahom in dolžnostjo (1976), v Klopčičevem filmu Vdovstvo Karoline Žašler (1976) in Bevčevem filmu To so gadi.

Za svoje plodno delo je prejel več nagrad, leta 2016 pa je prejel tudi najbolj prestižno nagrado za igralske dosežke v slovenskem prostoru, Borštnikov prstan za življenjsko delo. Dolgoletni član ljubljanske Drame "je nedvomno velika igralska osebnost, ki sveta slovenskega gledališča ni obogatil samo s fascinantnim nizom prepoznavnih karakternih vlog, temveč s svojim značajem kot takim, z edinstvenim igralskim obrazom, ki se je že neizbrisno zapisal v naš spomin", je takrat v obrazložitvi med drugim zapisala žirija.

"Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi."

Valič je najraje igral ljudi, ki so bili diametralno nasprotje njegovemu značaju. Te ljudi je, kot je pojasnil, potegnil iz likov v gostilni.

"Poskušal sem si zapomniti specifiko določenega značaja in prevzeti nekaj njegovega nase," je pojasnil in dodal: "Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi. In sem jih kradel. Prav škoda, da tega več ne počnem."

Bil je nečak igralca Aleksandra Valiča. Imel je štiri otroke, dva od njih, Nina in Blaž Valič, sta se prav tako zavezala igralskemu poklicu.