7. 10. 2021, 06:00 | Vir: STA

Lani v Sloveniji več proizvedene energije, raba manjša

Tamino Petelinšek/STA

V Sloveniji smo lani proizvedli 153.000 terajoulov (TJ) energije, kar je štiri odstotke več kot v letu 2019. Končna raba energije je bila s skoraj 188.000 TJ za devet odstotkov manjša. Delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi je bil lani 24,16-odstoten, kar je 2,2 odstotne točke več kot v letu 2019.

Največ proizvedene energije je bilo jedrske, 45 odstotkov. 31 odstotkov je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), skoraj 24 odstotkov pa iz premoga. Iz preostalih virov je bilo proizvedene 0,1 odstotka te energije, je danes objavil statistični urad.

Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila več kot 55 odstotkov potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza.

Za oskrbo z energijo je bilo lani v državi ob upoštevanju uvoza in izvoza na voljo skoraj 267.000 TJ energije. V strukturi oskrbe z energijo so tudi lani prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je bil 29-odstoten. Delež jedrske energije je bil 25-odstoten, delež energije iz obnovljivih virov vključno s hidroenergijo 19-odstoten, delež premoga 16-odstoten in delež zemeljskega plina 11-odstoten.

Največ energije se je tudi lani porabilo v prometu, 35 odstotkov. Raba energije v prometu se je sicer lani v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za več kot 18 odstotkov. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom, ta je porabila 28 odstotkov energije, sledila so gospodinjstva s 24 odstotki ter druga raba s 13 odstotki.

V strukturi končne rabe so sestavljali največji delež naftni proizvodi, 42 odstotkov. Sledili so električna energija s 25 odstotki, obnovljivi viri energije s 15 odstotki, zemeljski plin s 13 odstotki, toplota s štirimi odstotki in trdna goriva z enim odstotkom.

Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo lani namenjenih skoraj 45.000 TJ ali en odstotek več kot v letu 2019. Največji delež te količine energije, 62 odstotkov, je bila raba energije za ogrevanje prostorov. Sledile so raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave (17 odstotkov), raba energije za ogrevanje sanitarne vode (16 odstotkov), raba energije za kuhanje (štiri odstotke) in za hlajenje prostorov (en odstotek).

V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so sestavljala največji delež lesna goriva, več kot 36 odstotkov, sledili so električna energija z 29 odstotki, ekstra lahko kurilno olje in zemeljski plin s po skoraj 10 odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) z malo več kot štirimi odstotki, utekočinjen naftni plin z malo več kot dvema odstotki in sončna energija z enim odstotkom.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.