D.H. | 5. 11. 2020, 12:12

Leto 2020 ni najslabše leto – ta naziv pripada nekemu drugemu letu v človeški zgodovini

profimedia

Ne glede na to, koliko negativnih stvari smo že doživeli v letu 2020, zgodovinarji pravijo, da si v primerjavi z nekaterimi drugimi obdobji, 2020 ne zasluži niti medalje. Najslabše leto v zgodovini človeštva naj bi namreč bilo leto 536 – začetek enega najbolj grozovitih obdobij za življenje na našem planetu.

Michael McCormik je strokovnjak za srednjeveško zgodovino, ki je pred časom opredelil leto 536 n.št. kot najslabše leto v človeški zgodovini. Tako nasičeno s katastrofami, da je po njegovem mnenju bilo za življenje ljudi bolj grozovito kot leto 1918, ko je divjala smrtonosna pandemija gripe in celo bolj grozovito kot leto 1349, ko je pustošila črna kuga.

»Leto 536 predstavlja začetek enega najgrozovitejših obdobij v človeški zgodovini,« je za Sciencemag povedal Michael McCormik, ki sicer kot zgodovinar in arheolog deluje na univerzi Harvard.

Najprej je prišla tema

Nekje v začetku leta 536 je skrivnostna megla zavila Evropo, Srednji vzhod in dele Azije. Bila je tako gosta, da so sončni žarki le s težavo pronicali do zemeljske površine, ljudje pa so komajda ločili dan od noči. Trajala je kar 18 mesecev. Vzhodnorimski učenjak in zgodovinar Prokopij iz Cezareje je v zapisih dejal, da je »sonce izgubilo svetlobo in celo leto bilo kot Luna.«

Znanstveniki univerze Maine so proučevali primerke ledu iz globin švicarskega ledenika, da bi odkrili morebitne namige, kaj se je dogajalo pred 1.500 leti. Po dolgih letih raziskav so odkrili, da je skrivnostna »megla« v resnici bil pepelnati oblak, ki je nastal zaradi masivnega vulkanskega izbruha v začetku leta 536. Vetrovi so vulkanski pepel potem potiskali preko Evrope vse do Azije. Še danes ne vedo točno, kateri ognjenik je izbruhnil, naj pa bi se v letih med 540 in 547 potem pripetil vsaj še en masovni izbruh.

Kot je zapisano v Smithsonian publikaciji, zgodovinarji predvidevajo, da se je eden od dveh potrjenih vulkanskih izbruhov v šestem stoletju zgodil na severni polobli, drugi pa nekje v tropih. Prvi izbruh je bil zelo verjetno na Islandiji, drugi pa, po besedah McCormika, v El Salvadorju. Alternativna razlaga pa govori o predvsem enem izbruhu v Indoneziji, ki naj bi bil največji vulkanski izbruh v zadnjih 1500 letih.

Potem je prišla zima

Ker je oblak vulkanskega pepela tako dolgo omejeval moč sonca, je povprečna temperatura na površni padla za 2 stopinji Celzija. Sledilo je najhladnejše desetletje v 2.300 letih, ki je danes znano kot 'poznoantična mala ledena doba'. Na Kitajskem je poleti padal sneg, poljedelstvo po Evropi in Aziji se je praktično zaustavilo, sledila je vsesplošna lakota (v irskih zgodovinskih zapisih se omenja, da kruha med leti 536 in 539 sploh ni bilo mogoče dobiti).

Zgodovinarji so sprva predvidevali, da je ta mala ledena doba trajala le nekaj let, kasnejši dokazi pa so pokazali, da so posledice beležili še celo stoletje kasneje, kar je posledično vodilo do še dodatnih težav za človeštvo: še več lakote, kuga, politični upori in celo padci imperijev.

Na koncu je udarila še kuga

Pet let po prvem izbruhu ognjenika in začetku male ledene dobe, je Evropo doletela pandemija kuge. T.i. Justinijanova kuga, imenovana po bizantinskem cesarju Justinijanu I., je bila prva bubonska kuga zabeležena v zgodovinskih zapisih, sorodna črni kugi, ki je udarila kasneje v 14. stoletju. Pandemija je igrala pomembno vlogo v padcu Justinijanovega imperija, točnih podatkov od kod je izvirala, pa ni. Najbolj verjetna razlaga pravi, da se je razširila po trgovskih poteh, ki so vodile iz Indije in Kitajske, k hitremu širjenju okužb pa so pripomogli od lakote ošibljeni imunski sistemi prebivalcev na področju bizantinskega cesarstva.

V zapisih Prokopej omenja, da je na dan umrlo skoraj 10.000 ljudi, moderni zgodovinarji pa ocenjujejo, da je bolj verjetna številka bila bliže 5.000 smrti na dan. V večjih mestih so s štetjem smrtnih žrtev prenehali, ko so te dosegle 250.000. Do konca pandemije je umrlo 30 do 50 milijonov ljudi, preživele pa je čakal nov udarec – cesar Justinijan je dvignil davke. Tudi za mrtve ljudi.

Prokopej je zapisal: »Ko je kuga pometla preko znanega sveta, predvsem Rimskega cesarstva, izbrisala večino kmečkega prebivalstva in na poti puščala uničenje, Justinijan ni pokazal milosti do uničenih lastnikov. Tudi potem je še vedno zahteval letni davek, ki ni bil samo vsota ocenjena za vsakega posameznika, ampak tudi vsota, ki so jo bili dolžni umrli sosedje.«

Cesar Justinijan je ravno tako zbolel za kugo – od tod tudi ime Justinijanova kuga – a je bolezen preživel.

Kaj je sledilo

Strahote najslabšega leta v zgodovini človeštva so odmevale še lep čas in dodobra preoblikovale človeško zgodovino. Posledice male ledene dobe so trajale približno sto let, sledili so družbeni in politični upori po vseh koncih Evrazije. Področje je zapadlo v stoletje trajajočo ekonomsko krizo, kuga pa se je, sicer v zmanjšanem obsegu, širila še naslednjih dvesto let.

Viri: ScienceMag, Treehugger.com, Nature.com, History.com

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.