Leto dni po razglasitvi pandemije še nihče ne napoveduje njenega konca

Potem ko so v kitajskem Wuhanu 31. decembra 2019 potrdili prvi primer novega koronavirusa, je trajalo le nekaj več kot dva meseca, da je ta našel pot na vse celine in v več kot 100 držav. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob izjemno hitrem širjenju po vsem svetu 11. marca razglasila pandemijo.

Države so se soočene z grožnjo v obliki skrivnostnega virusa, ki je polnil bolnišnice, odzvale s pozivi k doslednemu upoštevanju danes že povsod prisotnih preventivnih ukrepov - od umivanja in razkuževanja rok do ohranjanja razdalje in nošenja mask do ohranjanja medsebojne razdalje.

Stalnica so postali omejitveni ukrepi v obliki zapiranja različnih delov družbenega življenja, ki jih države še vedno izmenično ob poslabšanju epidemiološkega stanja zaostrujejo in ob izboljšanju rahljajo.

Kljub vsem prizadevanjem se število umrlih med bolniki s covidom-19 hitro približuje žalostnemu mejniku treh milijonov

Največ ljudi, prek 500.000 je umrlo v ZDA, sledijo ji Brazilija, Mehika, Indija, Združeno kraljestvo in Italija, kjer je število žrtev covida-19 nedavno preseglo 100.000.

Tudi po številu potrjenih primerov so na prvem mestu ZDA, sledijo ji Indija, Brazilija, Rusija in Združeno kraljestvo.

V vseh državah je gospodarstvo utrpelo veliko škodo, ki naj bi bila največja po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) so januarja ocenili, da bo svetovno gospodarstvo med letoma 2020 in 2025 izgubilo 22.000 milijard dolarjev.

Tudi obete njegovega okrevanja spremlja velika negotovost

Obenem se spričo neenakomernosti na tem področju povečujejo neenakosti. V lanskem in letošnjem letu bi lahko po njihovi oceni v hudo revščino zapadlo skoraj 90 milijonov ljudi.

Leto dni po razglasitvi pandemije so po svetu še vedno v veljavi številne omejitve potovanj med državami. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (WTO) je tako za mednarodni turizem po vsem svetu v celoti zaprta tretjina destinacij.

V prizadevanjih za zamejitev pandemije je večina držav začasno zapirala tudi šole, zaradi česar je na stotine milijonov učencev prešlo na pouk na daljavo. Na vrhuncu pandemije aprila lani so bile šole po podatkih Unesca popolnoma zaprte v 190 državah, trenutno pa v 26. Kot ugotavlja Unesco, sicer države vse bolj prehajajo s splošnih zaprtij na delna ali lokalna zaprtja.

Upanje v konec omejitev in vrnitev v normalno življenje za svet predstavlja cepljenje proti covidu-19, ki po izjemno hitrem razvoju niza cepiv v lanskem letu zadnjih nekaj mesecev pridobiva na tempu. Večina držav pri cepljenju daje prednost starejšim in drugim z večjim tveganjem za težji potek bolezni ter zdravstvenim delavcem.

Cepljenje

A medtem ko so si nekatere države zagotovile celo več odmerkov cepiva, kot jih potrebujejo, so mnoge ostale brez in še vedno se vrstijo pozivi, naj bogatejše države v prizadevanjih za čim hitrejšo precepljenost ne pustijo ostalih za sabo. Šele nedavno se je denimo v več afriških državah začelo cepljenje v okviru globalne pobude Covax, katere cilj je zagotoviti dostop do cepiva za vsakogar.

Vsega skupaj so po poročanju britanskega BBC v več kot sto državah doslej razdelili prek 300 milijonov odmerkov cepiva. Glede na število prebivalcev je pri tem vodilna država Izrael, sledijo mu Združeni arabski emirati, Združeno kraljestvo in ZDA.

Da ima prav virus še vedno nadzor nad potekom pandemije, kažejo tudi zadnji podatki - potem ko je svet šest zaporednih tednov beležil padanje števila novih okužb, se je ta trend sedaj ustavil in številke zopet naraščajo.

Upati, da se bo pandemija že letos končala, je tako po oceni WHO nerealistično. Ob pametnem ukrepanju pa vendarle ostaja ostaja uresničljiv cilj manjšati število smrti in hospitalizacij.

Piše Sara Kovač

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec